Knjižna zbirka Velenjana


 
  • Aleksandra Gačić in Gregor Jenuš: Znameniti Velenjčan Karel Verstovšek (1871–1923), zaslužni slovenski politik

1. maja 2004 je Slovenija postala del družine evropskih držav, s čimer v okvir nove evropske identitete posreduje tudi del svoje lastne preteklosti. Ker je slovensko ozemlje že od prazgodovine veljalo za tranzitno območje geopolitičnega pomena, preko katerega so se stekale glavne prometne komunikacije in s tem omogočali kulturni in civilizacijski stiki, stopa v ospredje potreba po poznavanju in promociji naše zgodovinske in kulturne dediščine širši evropski družini. Še večjega pomena je to za številčno majhne narode, za katere se zdi, da se v vrvežu evropske politike hitro izgubijo ali prezrejo, in to neupravičeno, saj se lahko pohvalimo z bogato zgodovino, kulturo in posamezniki, ki so jo zaznamovali. V današnjem času, ki je, večkrat upravičeno, prav zaradi zgodovinskih okoliščin, nenaklonjen poveličevanju osebnosti oziroma izpostavljanju njihove zgodovinske vloge, je morda potrebno, da se spomnimo na tiste izmed njih, brez katerih ne bi bilo naše zgodovine, naše kulturne dediščine in identitete; da se spomnimo na tiste, ki so ustvarjalci razvoja, njegovo gonilo; tiste, ki ustvarjajo zgodovino; osebnosti, takšne in drugačne, a vselej tiste, o katerih je vredno in treba govoriti. Ena takšnih pomembnih osebnosti, ki so zaznamovale konec 19. in začetek 20. stoletja na Slovenskem, je nedvomno Karel Verstovšek. Pri obravnavi slovenske zgodovine, še posebej zgodovine severovzhodne Slovenije, je Verstovšek, kljub nedvomno pomembnim dejanjem, ki jih je opravil, pogosto potisnjen v senco osebnosti, kakršna sta Anton Korošec ali Rudolf Maister. Oba sta s svojo pojavo, energičnostjo ter tu in tam tudi koleričnostjo »izsilila« zgodovinsko priznanje, ki pa si ga zasluži tudi Karel Verstovšek. Monografija predstavlja delo posameznika, ki se je v svojem življenju uveljavil kot deželnozborski in državnozborski poslanec habsburške monarhije, ki se je boril za prepoznavnost slovenskega naroda in njegovih pravic; politika, ki je v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedal najvišje funkcije v prosveti in na področju kulture ter pomembno prispeval k vzpostavitvi slovenskega šolstva. Čeprav je Verstovškova politična kariera zaradi zdravstvenih težav in rane smrti bila zelo kratka, je kljub vsemu, kot je zapisal Branko Goropevšek, bila »meteorska« in je Verstovška postavila ob bok najpomembnejšim slovenskim politikom na Štajerskem in tudi širše, hkrati pa ga naredila za enega najpomembnejših političnih osebnosti Šaleške doline. – (avtorja dr. Aleksandra Gačić in dr. Gregor Jenuš)

O avtorjih

Aleksandra Gačić, nekdanja Velenjčanka, živi v Laškem. Leta 2006 je diplomirala iz zgodovine in slovenščine, 2010 magistri-rala iz zgodovine in 2014 na Filozofski fakulteti doktorirala iz sodobne zgodovine z disertacijo dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat (mentor dr. Andrej Rahten). Za doktorsko disertacijo je prejela 3. nagrado na XIII. nagradnem natečaju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela. – Od leta 2011 je samozaposlena kot lektorica, prevajalka in predavateljica slovenščine za tujce na ljudskih univerzah v Velenju, Celju in Žalcu. Je nekdanja članica Programskega sveta Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline in predsednica ocenjevalne komisije, članica Izvršnega odbora ŠMZD ter članica Koordinacijskega odbora za razvoj diplomatske zgodovine. Svoje znanstvenoraziskovalno delo umerja v raziskovanje znanih Slovencev in pisanje biografij ter diplomatsko zgodovino.

Gregor Jenuš je rojen v Mariboru, kjer je leta 2006 diplomiral na Pedagoški fakulteti in leta 2011 doktoriral na Filozofski fakulteti iz sodobne zgodovine. Svoje znanstvenoraziskovalno delo usmerja v raziskovanje narodnih odnosov na Slovenskem in v habsburški monarhiji, razvoju manjšin in kršitvam manjšinskih in človekovih pravic v Avstro-Ogrski in Jugoslaviji. – Med letoma 2006 in 2011 je bil mladi raziskovalec na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, od leta 2011 pa je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, kjer skrbi za arhivsko gradivo nekdanjega Republiškega sekretariata Socialistične Republike Slovenije in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. – Je glavni in odgovorni urednik znanstvene periodične publikacije Arhivi, član Izvršnega odbora Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru, Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodo-vine in član uredniškega odbora serije Fontes, ki izhaja v okviru zbirke Studia diplomatica Slovenica pri Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU.

 Naročila: kabinet@uvkf.si | T 03 5 870 920