Lirikon(fest)ova izbrana pesem tedna (37) – Božena Správcová: Vzhod


Božena Správcová (1969), češka književnica (foto www)

František Benhart (1924–2006), češki slavist, prevajalec, urednik in publicist, Lirikonfestov lavreat – dobitnik Mednarodne Pretnarjeve nagrade 2005 – ambasador slovenske književnosti in jezika na Češkem (fotoarhiv UVKF)

František Benhart in Kajetan Kovič (1931–2014) na Herbersteinskem srečanju književnikov 2005 (fotoarhiv UVKF)

Sprejem Františka Benharta na Herbersteinskem srečanju književnikov 2005 (fotoarhiv UVKF)

Prvi in drugi Pretnarjev nagrajenec, Ludwig Hartinger in František Benhart na Herbersteinskem srečanju književnikov 2005 (fotoarhiv UVKF)

ok. 500 velenjskih dijakov (gimnazijcev idr.) je ob Lirikonfestu leta 2005 ob selitvi velenjske knjižnice s stare na novo (sedanjo) lokacijo s podajanjem Benhartove knjige "Spotoma" iz roke v roko simbolično preselilo prvo knjigo. (foto J. Vižintin)  

Božena Správcová
VZHOD (odlomek)
(iz češčine prevedel František Benhart

Vse me spominja nate:
Kamen na njivi, odpadla veja.
Fant Odpadla veja.
Fant Jastreb nad gozdom,
fant Veter v ušesih.
Razcefrana živalca na cesti. Drobna dejavnost sredi stepe.
Ti hudobnež ovac.
Prijatelj, ki meglo sedlaš.

Vse to me spominja
na moj davni sen o meni:
Ah nalašč težke čevlje.
Ah pred mano skrite majčkene kosti. Odurne cunje
ne pustijo svetlobe skozi.
Deklica Zaklanjam sivo glavo pri ježi na volkovih.
Deklica Ne razlikujem lisic od psov, Ne ločim pesmi od goved.
Že čutijo premike prvih samoprevar, krivd.

Pustim vas vleči se skozi to pokrajino.
Neumite, šepajoče. Prevezane z žico.
Preko praskanke tožnosti, preko krempljev hrepenenja,
preko brzine sramu. Gnali boste proti vzhodu,
prodirati skozi jalovino.
Naloga je:
ne poljubiti se močneje kot se pajdašem spodobi.

Deklica Polaga se vame. Zemlja.
Fant Pozdravljajo kar do dna! Kot zvonovi zvenijo vsi vodnjaki.
Peče Krsta slastno odprta.
Naloga je:
Obstati lahki. Zažvižgati po zraku. Opaziti.
Naloga je
polet.

Velenje kliče (odlomek)
/iz zapuščinskega dnevniškega zapisa Františka Benharta, redigiral I. S., Rp. Lirikon21, 2009, št. 26–28/

Zjutraj se prične veliki dan, dva velika dneva. Gremo v Velenje, skozi mesto pa se še peljemo v sosedno zdravilišče Topolšica. Zasluži si ogled, tudi v hladnem vremenu. (Niti »Spominske sobe nemške kapitulacije« nismo spregledali.) Popoldne vstopamo v Vilo Herberstein, kjer bomo tudi nastanjeni. Jaz: vmešam se v diskusijo o revijah, imam razgovore za medije (skupaj osem), fotografiranje. Drugi dan na Velenjski grad – razstava češkega popotnika po Afriki Františka Foita (1900–197l) in slikarja Lojzeta Perka (1909–1980), ki sem ga nekoč v Cerknici obiskal in od njega dobil majčken akvarel. Pred večerom se začenja velika slava. Pred šesto uro je vzniknila dolga kača dijaških rok (ki so si podajale mojo knjigo SPOTOMA) od stare knjižnice do nove, ki naj bi bila prvi zvezek nove, hipermoderne knjižnice. Sledijo govori, podeljevanje priznanj, npr. Andreju Arku za to, ker zgledno skrbi za plasiranje literature na radiu. Potem koraka od nove knjižnice čez park k Vili Herberstein sprevod, na njegovem čelu dva para mladih plesalcev v narodnih nošah, za njimi jaz z ženo. Pred vhodom v vilo nazdravljanja, pogovori, fotografiranje … Prisoten je tudi lanski Pretnarjev nagrajenec Ludwig Hartinger iz Salzburga, od slovenskih pisateljev Kajetan Kovič, Saša Vuga, Matjaž Kmecl, Vlado Žabot, Andrej Arko in drugi, za vse, zlasti mlade, niti ne vem. Ob deveti uri je podeljena nagrada, glavni govornik Kajetan Kovič, potem jaz. V nadaljevanju programa poje pevka Moira (popoldne sem jo srečal pred vilo, nekaj sem jo vprašal in dodal vprašanje, kdo je ona, ona pa je rekla, da bo zvečer pela in vprašala, kdo sem jaz, jaz pa, da bom zvečer prejel nagrado). Sicer se je pri mizah pod strešicami pilo, jedel golaž in vsi so se dobro zabavali, hladno vreme gor ali dol …