Lirikon(fest)ova izbrana pesem tedna (41) – Pier Paolo Pasolini: Zapis o smrti


Pier Paolo Pasolini (1922–1975), italijanski režiser, pesnik in pisatelj (foto www)

Andrej Medved, Lirikonfestov lavreat, dobitnik nagrade velenjica-čaša nesmrtnosti 2006 za vrhunski slovenski pesniški opus v XXI. st. in dobitnik mednarodnega festivalnega književnega priznanja Lirikonov zlát (2007) za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. (fotoarhiv UVKF)

Pier Paolo Pasolini
ZAPIS O SMRTI
(iz italijanščine prevedel Andrej Medved)

V temi sem nastal in se vate vračam,
čustvo, ki si vzniknilo z lučjo in žarom;
posvečeno v času,
ko so solze pomenile radost;
čustvo, ki ga je Pier Paolo razkril v začetku
divje, strastne epopeje.
Hodil sem k svetlobi zgodovine,
vedno pokončen in junaški,
ker si me ti vodila, najgloblja misel.
Vsak pristen dogodek bitja in sveta se je strdil
v tvoji svetli brazdi,
v okrutnem malodušju, v ognju in strašnih dvomih
tvoje sle: v njej se je brezmejno potrdila
in izgubila življenjska sila,
da bi znova dozorela in se vrnila;
življenje je resnično, ker je lepo …

V mladosti želja izpovedovanja,
nato pa strast spoznanja: v tebi, hinavska strast,
se je zbudilo temno čustvo! In zdaj
lahko obtožijo vse moje želje,
me blatijo in govorijo, da sem nenraven in obseden,
šušmar, krivoprisežnik:
prav ti, ki me ločuješ od ljudi, mi daješ moč;
sem na grmadi, igram na karto ognja,
in zmagam; dobim to pičlo,
neizmerno premoženje: neskončno, bedno čustvo,
ki mi vrne pravično prijateljico jezo.
Naj bo, preveč sem se trpinčil!
Vračam se k tebi, kot se vrne
izgnanec v rodni kraj in ga ponovno vzljubi:
bogat v duhu in srečen kot nekoč,
ko sem bil daleč od dolžnosti in zakonov.

Črni srd pesmi v mojih prsih.
Starčevska norost mladosti.
Nekoč je bila tvoja radost polna groze,
zdaj pa je jalova in temna: moja brezupna strast.
Resnično me plašiš,
ker si mi blizu, ujeta v moj srd,
v neznano poželenje: v tesnobo bitja, ki nastaja.

Živim po tvoji volji,
napetost rase, nemoč me izčrpuje, vendar
ne premaga; ob meni, ob telesu
žari poslednja luč mladosti.
Dobil sem vse, kar sem želel; in zdaj sem
onstran upanja sveta: v meni
je praznina, ki izpolnjuje čas in zgodovino.
Bil sem razumen, bil sem
nerazsoden: prav do konca.
In danes … puščava, ki jo gluši
veter, bledo, čudovito
afriško sonce, ki razžarja svet.

Afrika! Moja edina
možnost …………………………………………………………….
…………………………………………………………………………..

(Zapis je posvečen Francu Fortiniju.)