Lirikon(fest)ova izbrana pesem tedna (46) – Indrė Valantinaitė: Moj jezik se samo skriva v njegovi ustni votlini


Indrė Valantinaitė (1984), litovska pesnica, gostja Mednarodnega Lirikonfesta Velenje leta 2013 (foto www)

Klemen Pisk, prevajalec pesmi Indrė Valantinaitė (fotoarhiv UVKF)

Indrė Valantinaitė
MOJ JEZIK SE SAMO SKRIVA V NJEGOVI USTNI VOTLINI
(iz litovščine prevedel Klemen Pisk)

Прости, прости, что за тебя
Я слишком многих принимала.
(Анна Ахматова)

Premajhna čarovnica in prevelika psica,
da bi se zmogla obrniti.

Če še ni prepozno,
bom naročila majhne krste za svoje pomanjkljivosti.

Moj jezik se samo skriva v njegovi ustni votlini
kot naključni mimoidoči, ki ga na lepem zmoči dež.

Samostan je skozi okna mojega ljubimca videti kot speča sova.
V tem hipu se ravno mrači, in ženske na stezici v parku prižigajo
svetilke.

Prevelika čarovnica in preveč radovedna,
da bi kdaj stopala po njej.

Sence svečk
na steni dekliške sobe spominjajo
na rjovečega medveda,
gagajočo gos,
tulečega volka,
šepajočo lisico –
in vse to sem jaz.

Pozno je že,
pozno je že,
v zboru prikimavajo ovele spominčice,
namočene v kristalno babičino karafino.