Uradna razglasitev lavreatov Akademije Poetična Slovenija 2018 – XVII. Mednarodnega Lirikonfesta Velenje (2018)


Organizator / Ustanova Velenjska knjižna fundacija 
Večletna glavna pokrovitelja / Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije         

Lirikonfest Velenje 2018 – XVII. književno srečanje

  • Festivalni sklic: »Država bo ukinila narod« (J. Kornhauser) – zaključna dela v poeziji XXI. st.
  • velenjica-čaša nesmrtnosti 2018 slovenskemu pesniku IZTOKU OSOJNIKU za vrhunski desetletni pesniški opus v XXI. st., ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo ( podelitev vseslovenske književne nagrade);
  • mednarodna Pretnarjeva nagrada 2018 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti in jezika« – slovenska zahvala PETRU KUHARJU in LENKI KUHAR DAŇHELOVI – slovensko-češkemu literarno-prevajalskemu paru za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Češkem, vzpostavljanje slovensko-čeških književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno in prevajalsko delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce (15. podelitev mednarodne književne nagrade oz. častnega ambasadorskega naslova);
  • krilata želva 2018 za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta (2017) – letos dvema avtorjema – slovenskima potopiscema DRAGANU POTOČNIKU za potopisni roman Pesem za Sinin džan (Založba Pivec) in ALEŠU ŠTEGRU za potopisni esej Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017 (Beletrina); 2. podelitev vseslovenske književne nagrade;
  • Lirikonov zlát 2018 slovenski književni prevajalki MARUŠI MUGERLI LAVRENČIČ za vrhunske revijalne prevode novejše slovenske poezije v nemščino (pesmi Maje Vidmar in Petra Semoliča), predstavljene v Lirikon21 (2018), ter večletni prevajalski prispevek k Mednarodnemu Lirikonfestu Velenje, med 2007 in 2016 izkazano v festivalnih antologijah Rp. Lirikon21 z objavami vrhunskih prevodov nemške in italijanske poezije XXI. st. v slovenščino (12. podelitev književnoprevajalskega priznanja/plakete);
  • Lirikonfestova mednarodna književniško-prevajalska rezidenca v Velenju – v letu 2018 sta za književnoustvarjalno bivanje v Velenju izbrana avstrijski književni prevajalec Erwin Köstler in slovenska pesnica Maja Vidmar.

Lirikonfestov sosvet za izbor lavreatov: Goran Gluvić, Peter Semolič, dr. Zoran Pevec, Ivo Stropnik, Urška Zupančič, Amans Nesciri, Klara Pavšer, Maša Flogie

Slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj bo na festivalni Akademiji Poetična Slovenija v četrtek, 31. maja 2018, ob 19. uri v Vili Bianca v Velenju. V umetniškem programu akademije bo koncertirala Severa Gjurin v duu z Mihom Krakerjem. Dve uri pred akademijo (ob 17. uri) vabljeni na debatni pomenek z lavreati idr. književnimi gosti ter predstavitev letošnjih festivalnih publikacij.

Večer poprej (prvi festivalni dan), v sredo, 30. maja, bo v galeriji Vile Bianca ob 19. uri predstavitveni pomenek z letošnjimi Lirikonfestovimi lavreatiPretnarjevima nagrajencema (dobitnikoma častnega naslova »ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Češkem), dobitniki nagrad »velenjica - čaša nesmrtnosti« (za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v XXI. st.) in »krilata želva« (za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta) ter prevajalskega priznanja Lirikonov zlat (za vrhunske revijalne prevode novejše slovenske poezije. Za Večerno zobanje poezije ob briških češnjah in skladbah Boba Dylana bodo na terasi Vile Bianca med 20:30 in 22. uro z izvirno in prevedeno poezijo poskrbeli festivalno izbrani/gostujoči tuji in slovenski pesniki ter kantavtor Matej Krajnc.

Letošnjo Lirikonfestovo Akademijo Poetična Slovenija spremljajo štiri festivalne publikacije: 14. letnik revijalne antologije Rp. Lirikon21 (2018); Petdeset izbranih pesmi Toneta Škrjanca (lanskega dobitnika književne nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v XXI. st.); Lirikonfestova večjezična in mednarodno rastoča e-antologija slovenske poezije XXI. st. A Voyage Across Self-illuminated Planets (Potovanje po planetih z lastno svetlobo, 2 x 21 slovenskih pesnikov/pesnic v prevodih 39 prevajalcev v 16 evropskih jezikov) ter monografija Zorana Pevca Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih.

Na Lirikonfestovi knjižni stojnici poezije XXI. st. bo predstavitveno razstavljenih dosedanjih štirinajst letnikov festivalne antologije Rp. Lirikon21 ter knjižna dela lavreatov idr. festivalnih gostov, predstavljenih tudi s priložnostno razstavo izbranih besedil »Povečava Lirikon(fest)ovih besed«. 

Na spletnih straneh Lirikonfesta/Velenjske knjižne fundacije in Čitalnice Pri pesniški duši – www.lirikonfest-velenje.si – bodo med 11. majem in 31. majem objavljene kratke refleksije (festivalno izbranih/gostujočih 21 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev ter prevajalcev)* na temo: »Država bo ukinila narod« (J. Kornhauser) zaključna dela v poeziji XXI. st. / Debatna izhodišča (aktualna vprašanja književnega ustvarjanja, vrednotenja in mednarodnega povezovanja oz. posredovanja): Umetnik = zadnji svobodni človek? Poezija je sugestija? »Vsak pesnik je pošast« (Šalamun)Ali poezija potrebuje narod ali narod potrebuje poezijo? Kdaj se pesem začne in kdaj konča, če se sploh konča (in sploh začne)?Posredovanje literature in jezika v svetu brez meja? Literarni posrednik = varuh kulture? ­– Verzi ustvarjajo svetove? Ali je v času literarne hiperprodukcije izbira za prevajalce in bralce res večja? Lahko nekdo, ki ni materni govorec, enako dobro prevaja v tuji jezik in na kakšne izzive pri tem naleti?Potopis in resnica: ali vsi popotniki lažejo? Potovanje kot metafora? Tanka meja med potopisom in umetniško literaturo? Popotniška literatura in družbena omrežja? So blogi ubili knjižne potopise? Refleksija o umetniškem pomenu in družbeni aktualnosti Cankarjevega literarnega izročila za 21. st. v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru: (ob 100. obletnici smrti I. Cankarja) »Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da celo brez nosa bi se dalo živeti … A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga brez vsebine …«  (Ivan Cankar (1876–1918), O človeku, ki je izgubil prepričanje, 1899) Izbrane refleksije festivalnih gostov bodo s pomenki v živo vključene v dokumentarni film Toma Novosela Lirikonfestovo podnebje – rezervat liričnega in potopisnega občutja, ki bo nastajal na književnem srečanju med predstavitvami in pogovori, prepletenimi z izbrano poezijo, potopisom in glasbo.

Večletna glavna pokrovitelja: Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo Republike Slovenije 

Predstavitev lavreatov in program festivalne akademije / www.lirikonfest-velenje.si
lirikonfest@gmail.com / T 03 5870 920

Ustanova Velenjska knjižna fundacija / Mednarodni Lirikonfest Velenje
Ivo Stropnik, glavni in odgovorni urednik, vodja festivala 

LIRIKONFESTOVI LAVREATI / AKADEMIJA POETIČNA SLOVENIJA 2018

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2018  častni naslov »ambasadorja slovenske književnosti in jezika«

foto Jacek Soliński

literarno-prevajalski par  PETER KUHAR in LENKA KUHAR DAŇHELOVÁ

Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2018 častni naslov »ambasadorja slovenske književnosti in jezika«

(15. podelitev mednarodne književne nagrade/častnega naslova / XVII. Mednarodni Lirikonfest Velenje, 2018) 

Peter Kuhar in Lenka Kuhar Daňhelová sta odlična slovensko-češka književna prevajalca in na Češkem že desetletje prizadevna organizatorja mednarodnega literarnega festivala Evropski pesniki v živo, na katerem vsako leto predstavita novejšo slovensko pesniško ustvarjalnost. Leta 2013 sta kot »dobro vpeljan literarni par« prevedla, uredila in izdala slovensko-češko antologijo novejše slovenske poezije petdesetih pesnikov/pesnic – Padesáti hlasy hovořím/S petdesetimi glasovi govorim. Sta neutrudna propagatorja sodelovanja Češke in Slovenije, zaslužna slovensko-češka književna posrednika oz. ambasadorja slovenske književnosti in jezika na Češkem. 

foto Ivo Frbežar 

Peter Kuhar (1944, Körmend/Kermendin, Madžarska) je diplomirani slavist (kot študent bival v Pragi in Bratislavi), novinar (v pokoju), književni ustvarjalec (napisal več radijskih iger in pravljičnih besedil), književni prevajalec (zlasti poezije in proze) iz več slovanskih jezikov (največ iz češčine in slovaščine v slovenščino), urednik, kritik in publicist ter organizator literarnih prireditev. Bil je dolgoletni urednik TV-oddaj o kulturi na TV Slovenija, kjer je služboval od leta 1974 do upokojitve leta 2007 (avtorsko in uredniško je mdr. ustvaril številne televizijske kulturne poglede v slovensko obrobje ter zamejstvo na Koroškem, v Italiji in Porabju, pa na problematiko slovenskega jezika ter mednarodne kulturne stike in izmenjave v srednjeevropskem in slovanskem prostoru; strokovno se je izpopolnjeval in sodeloval pri ÖRF na Dunaju, DW Köln in SFB Berlin ter bil 22 let akreditirani zunanji sodelavec nemške radijske postaje WDR). ­– Krajše obdobje (2008) je urednikoval slovenski različici mednarodne literarne revije Pobocza (Obrobja) s sedežem na Poljskem. V Berounu na Češkem, kjer živi s soprogo Lenko Kuhar Daňhelovo, je od leta 2007 programski vodja češkega avtorskega združenja Stranou (Na robu) in mednarodnega literarnega festivala Evropski pesniki v živo ter dejaven član izvršilnega odbora Slovenskega društva Jožeta Plečnika na Češkem. – Knjižne prevode objavlja od leta 1975. V slovenščino je prevedel več knjig češkega in slovaškega leposlovja (T. Sedláček, P. Šrut, Balabán; P. Dobšinski, M. Rúfus idr.). Za mednarodno Rp. Lirikon21 je leta 2010 prevedel in uredil antologijo novejše slovanske poezije, za kar je na Lirikonfestu v Velenju prejel prevajalsko priznanje Lirikonov zlát 2010 (za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. iz slovanskih jezikov v slovenščino in iz slovenščine v češčino).

foto Mikuláš ©Tvar

Lenka Kuhar Daňhelová (1973, Krnov, Češka) je češka pesnica, pisateljica, slikarka, novinarka, književna urednica in prevajalka iz poljščine, slovenščine, italijanščine in francoščine ter organizatorka literarnih prireditev. Objavila je sedem avtorskih leposlovnih knjižnih del, njen prevajalski opus pa obsega preko dvajset knjižnih prevodov poezije in proze iz slovenščine in poljščine v češčino. Objavlja v češčini, slovenščini, italijanščini, srbščini in poljščini. Prevode in recenzije leposlovja objavlja v čeških in tujih literarnih revijah ter pri čeških založbah. Med njene pomembnejše dosežke lahko prištevamo tudi antologijo sodobne slovanske poezije v češčini in angleških prevodih (Bludné kořeny/Wayward Roots,  360 str., izdala Univerza v Olomucu leta 2015); ki je mdr. vključila (na prevajalski delavnici v sodelovanju s Petrom Kuharjem) celo vrsto slovenskih avtorjev. – Je ustanoviteljica in predsednica češkega avtorskega združenja Stranou (Ob robu), ki od leta 2008 v historičnem mestu Beroun pri Pragi, kjer živi s soprogom Petrom Kuharjem, organizira mednarodni literarni festival Evropski pesniki v živo, na katerem redno sodelujejo tudi slovenski pesniki. Je članica Društva čeških prevajalcev in izvršilnega odbora Slovenskega društva Jožeta Plečnika na Češkem ter avtorskega združenja DOML na Dunaju. Sodeluje z osrednjimi literarnimi revijami na Češkem (Navýchod, Host, Psí víno, Protimluv idr.). – Iz slovenščine v češčino je knjižno prevedla pesniško zbirko Na križu ljubezni Josipa Ostija (p. 2003), roman Igranje Stanke Hrastelj (p. 2015) in pesniško zbirko Ljubljana Mete Kušar (p. 2015), s predstavitvenimi prevodi pa je v čeških literarnih revijah, antologijah in festivalnih zbornikih predstavila vrsto slovenskih pesnikov in pesnic (C. Zlobec, V. Taufer, M. Kušar, V. Strle, M. Kravos, P. Kolšek, M. Vincetič, Z. Pevec, L. Stupica idr.). – Na mednarodnem Lirikonfestu v Velenju je leta 2013 za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. iz slovenščine v češčino (predstavljene v festivalni antologiji Rp. Lirikon21) prejela prevajalsko priznanje Lirikonov zlát.  

Lenka Kuhar Daňhelová in Peter Kuhar_foto OA

velenjica-čaša nesmrtnosti 2018 

foto © Poetikon

IZTOK OSOJNIK / velenjica - čaša nesmrtnosti 2018 za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus v XXI. st.

(13. podelitev vseslovenske književne nagrade / XVII. Mednarodni Lirikonfest Velenje, 2018) 

Iztok Osojnik (1951, Ljubljana) je pesnik, pisatelj, esejist, književni prevajalec, zgodovinar, komparativist, filozof, antropolog, doktor znanosti, slikar, scenograf, glasbenik, alpinist, turistični vodnik in popotnik … Diplomiral je iz primerjalne književnosti, podiplomsko študiral v Osaki na Japonskem in doktoriral iz zgodovinske antropologije. Veliko je potoval po Evropi, Indiji in Jugovzhodni Aziji. Je začetnik vrste umetniških gibanj, soustanovitelj anarhističnega podrealističnega gibanja, umetniškega Garbage Art (Kjoto) in glasbenega Papa Kinjal Band, Hidrogizme ter vrste drugih pomembnih umetniških ustanov in festivalov (Galerija Equrna, Trnovski terceti, Pogovori v Vili Herberstein, Vilenica, Revija v reviji, Zlati čoln idr.); med letoma 1997 in 2004 je bil vodja Mednarodnega literarnega festivala Vilenica; od leta 2004 je predsednik Literarnega društva IA. – Je eden izmed bolj ustvarjalnih avtorjev na slovenskem literarnem zemljevidu. V svojem 40-letnem književnem opusu je objavil preko trideset avtorskih knjig poezije, romanov, esejev in študij. Prevaja poezijo (iz kitajščine, ukrajinščine, španščine in hrvaščine), vodi Mednarodno pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln, Poletno rezidenco Vermont Collegea v Sloveniji in še vrsto drugih programov. Njegove pesmi in knjige so prevedene v več kot 25 jezikov (mdr. v hebrejščino in malajščino). Prejel je vrsto domačih in tujih nagrad, mdr. Jenkovo nagrado (1997), Veronikino nagrado (1998), Župančičevo nagrado (1992), mednarodno literarno nagrado KONS (2011), italijansko nagrado Benečije-Julijske krajine za poezijo (2002) ter hrvaško Lucićevo nagrado (2004). – Knjižne izdaje poezije v zadnjih desetih letih (med 2009 in 2018): Izbrisano mesto (2010); Drugje = Elsewhere (2011), *** asterisk (2011), Kosovel in sedem palčkov – arhaične pesmi (2015), Hamlet (2016), Mah in srebro – pesmi na Jureta Detelo (2017). – Živi in ustvarja v Ljubljani.

»Politika je srce pesmi, je njena cvetoča sliva,« se glasi prvi verz pesmi Iztoka Osojnika »Viktoria dance«. Poezija je vedno politična, saj je javna in izraža etično držo pišočega, in to tudi takrat, ko je najbolj osebna. Razlika je le v tem, ali se pišoči tega zaveda ali ne. Osojnik se tega dobro zaveda. Stopiti v svet njegovega pesništva tako pomeni stopiti v svet, ki vedno znova prevprašuje svoja intelektualna, poetološka in še kakšna izhodišča in ki je hkrati v neprestanem dialogu z drugimi svetovi, pa naj gre za svet vsakdanje resničnosti ali za različne končne pomenske svetove, kot so umetnost, filozofija, religija, znanost … Njegovo poezijo lahko zato opišemo kot odprto poezijo, ki na različnih ravneh v svoj ris zajame najbolj raznorodne elemente, tako kot v omenjenem verzu, kjer se srečata subverzivna misel o političnosti pesmi in podoba cvetoče slive, v kateri odmeva pesništvo daljnega vzhoda. – Iztok Osojnik je pesnik širokega spektra pesniških registrov, ki sega od kratke lirske pesmi do daljših pesniških tekstov, ki mejijo na pesnitve, od premišljeno izdelanih lirskih podob do zaostrenih filozofskih misli, od toka zavesti do filigransko izbrušenih verzov, od jezika visokega modernizma do pogovornega jezika, kateremu se občasno približa tudi prek fonetičnega zapisa. Vendar pa menjave registrov niso same sebi namen – v njih se zrcali pesnikov napor po preseganju ustaljenih vzorcev, s ciljem prebiti se onkraj estetskega do etičnega in še dlje. Osojnikove pesmi zato niso odslikave različnih resničnosti, ampak resničnost na sebi, niso pripoved o nečem, ampak dejanja, ki kot takšna od avtorja in posledično bralstva zahtevajo najvišjo stopnjo pozornosti, udeleženosti in odgovornosti. – Iztok Osojnik je od vsega začetka, še poudarjeno pa v zbirkah zadnjega desetletja, tisti slovenski pesnik, ki je v svoji pesniški praksi prišel najdlje v razumevanju in udejanjanju etične dimenzije pesništva, pri čemer pa nikoli ni pozabil na poezijo kot živo govorico, govorico, ki je zanosna v najbolj osnovnem pomenu te besede – saj ima moč, da nas vedno znova ponese onkraj nas samih, kot nas določata družba in kultura. – (Peter Semolič za Sosvet VČN 2018)

Vrhunski pesniški opus Iztoka Osojnika, izkazan s petimi samostojnimi pesniškimi zbirkami v zadnjih desetih letih ter petnajstimi v dveh desetletjih poprej, poleg knjižnih izdaj tudi s številnimi domačimi in tujimi revijalnimi ter antologijskimi objavami, pomembno zaznamuje slovensko umetniško literaturo XXI. st., ki ji na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija 2018 izkazujemo pesniško čast z vseslovensko literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti«. (Sosvet VČN 2018)

krilata želva 2018 

osebni fotoarhiv 

DRAGAN POTOČNIK krilata želva 2018
za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta 
Pesem za Sinin džan / Založba Pivec

(2. podelitev vseslovenske književne nagrade / XVII. Mednarodni Lirikonfest Velenje, 2018) 

Dragan Potočnik je pesnik, pisatelj, svetovni popotnik, zgodovinar, doktor znanosti in univerzitetni profesor. Širša javnost ga pozna kot poznavalca zgodovine neevropskih narodov. Bil je prvi slovenski univerzitetni profesor, ki je gostoval na Univerzi v Eshafanu (2008/2009), kasneje pa je bil gost še na univerzah v Etiopiji, Zimbabveju in Ugandi. Je avtor več znanstvenih monografij (mdr. o Aziji in Iranu; kulturnem dogajanju v Mariboru med letoma 1918 in 1941; zgodovinskih okoliščinah delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju idr.), številnih člankov in esejev ter soavtor srednješolskih učbenikov za zgodovino. Pripravil in organiziral je vrsto razstav, simpozijev in prireditev ter napisal pet leposlovnih knjig (poezija, proza, potopisje): pesniške zbirke V ritmu menjavanja noči (1992), Sebil (2006), Šahrah (2012), zbirka potopisov Zgodbe z afriških in azijskih dvorišč (2011) ter potopisni roman Pesem za Sinin džan (2017). Za ustvarjanje na področju humanizma in literature je prejel Glazerjevo listino (2008).  

O nagrajenem knjižnem potopisu

Pesem za Sinin džan, potopisni roman Dragana Potočnika, izdan leta 2017 pri Založbi Pivec, je Potočnikov prvi »potopisni« roman. V njem avtor predstavlja Iran, eno od držav, v katero se vedno znova rad vrača. Na prvi pogled se zdi, da gre predvsem za ljubezensko zgodbo nesojenih ljubimcev Amirja in Sinin, ki jima življenje pošlje številne prepreke. Vendar pa ta poetičen in mističen roman s svojo kompleksno narativno strukturo sega tudi v druge žanre: zgodovinski (iranska revolucija leta 1978/1979) in predvsem potopisni roman, saj Amir svojo življenjsko zgodbo pripoveduje slovenskemu pesniku, filozofu in svetovnemu popotniku, ki bi lahko bil tudi avtorjev alter ego. – Potočnik s filigransko natančnostjo prepleta tri zgodbe in pred bralci poznavalsko razgrinja Iran, njegova mesta, zgodovino, religijo, kulturne običaje in družbo, ne da bi ob tem kadarkoli postal suhoparen. Lahko bi rekli, da gre v tem primeru za trojno potovanje: potovanje v tradicionalnem smislu, potovanje k samemu sebi in potovanje k ljubezni. Vanj so vloženi poezija avtorja in nekaterih perzijskih pesnikov ter filozofski traktati, ki nadgrajujejo strukturo in prispevajo k občutku avtentičnosti.

Slovenski kulturni prostor je s tem enkratnim Potočnikovim romanom pridobil dragocen košček v mozaiku vrhunske potopisne literature.

fotoarhiv © Beletrina

ALEŠ ŠTEGER krilata želva 2018
za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta 
Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija, 19. 7. 2017 / Beletrina

(2. podelitev vseslovenske književne nagrade / XVII. Mednarodni Lirikonfest Velenje, 2018) 

Aleš Šteger (1973, Ptuj; živi v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno književnost in nemščino); pesnik, pisatelj, esejist, književni urednik, prevajalec in popotnik. Je soustanovitelj založbe in knjižne zbirke Beletrina, kjer je zaposlen kot programski direktor in odgovorni urednik humanistične zbirke Koda. Je soustanovitelj in umetniški vodja mednarodnega pesniškega festivala Dnevi poezije in vina na Ptuju (poprej Medana). Napisal je šest pesniških zbirk (za odrasle): Šahovnice ur (1995), Kašmir (1997), Protuberance (2002), Knjiga reči (2005), Knjiga teles (2010), Nad nebom pod zemljo (2015); izbrane pesmi: Arhiv (2013); potopisni roman po Peruju Včasih je januar sredi poletja (1999), knjigo kratke proze Berlin (2007), zbirko esejev S prsti in peto (2009), povest za otroke in odrasle Kurent (2015), romana Odpusti (2014) in Neverend (2017) ter serijo potopisnih esejev Na kraju zapisano (2012–2017). Iz nemščine in španščine je v slovenščino prevedel izbore pesmi G. Benna, M. Donhauserja, P. Huchla, P. Neruda, I. Bachmann, D. Grünbeina, O. Orozco, C. Valleja idr. V zadnjih 20 letih se je udeležil preko 400 branj, festivalov in simpozijev v preko štiridesetih državah. Z več kot trideset prevedenimi knjigami in številnimi tujimi in slovenskimi književnimi nagradami je mednarodno eden najbolj prepoznavnih slovenskih avtorjev. Za umetniško ustvarjanje je mdr. prejel Veronikino in Rožančevo nagrado, v Makedoniji nagrado književno žezlo, v ZDA nagrado BTBA, v Franciji odlikovanje vitez reda umetnosti in leposlovja; je redni član Nemške akademije za jezik in pesništvo.

O nagrajenem knjižnem potopisu

Na kraju zapisano 6 – Solovki (Rusija), potopisni esej Aleša Štegra, izdan leta 2017 pri Beletrini v seriji Štegrovih potopisnih esejev Na kraju zapisano, ki nastajajo (s knjižnimi objavami) od leta 2012, odkar avtor enkrat letno v izbranih mestih po svetu izvaja t. i. pisateljske performense. Prvi je bil izveden leta 2012 v Ljubljani, drugi v Fukushimi na Japonskem (2013), tretji v Ciudad de Mexico v Mehiki (2014), četrti v Beogradu v Srbiji (2015), peti v Kochiju v Indiji (2016) in šesti leta 2017 v ruskem mestu Solovki, kamor je avtor odpotoval in imel 24 ur časa, da svoje vtise in razmišljanja strne v »na kraju zapisan« esejističen zapis, po načelu manj je več. Vsebina zaradi dolžine/krajšega obsega besedila ne krni kvalitete. Rezultat so poetično introspektivna, a analitična in kritična razmišljanja, ki bravurozno orisujejo življenje navadnih ljudi na stigmatiziranem kraju, ki je bil nekoč največji ruski gulag. Med besedilo so vstavljene tudi barvne fotografije, ki dopolnjujejo vsebino in bralcu pomagajo, da si lažje ustvari podobo o mestu. – Šteger je s tem zapisom – in s sorodno erudicijo ter intuicijo v predhodnih petih »na kraju zapisanih« stvaritvah edinstvene serije kratkih potopisov – ustvaril vrhunski pesniški potopis, ki ta žanr v slovenskem kulturnem prostoru oz. novejšem slovenskem potopisju dviga na (estetsko) višjo raven. 

Lirikonov zlát 2018

osebni fotoarhiv 

MARUŠA MUGERLI LAVRENČIČ / Lirikonov zlát 2018

za vrhunske revijalne prevode novejše slovenske poezije
(v nemščino prevedene pesmi Maje Vidmar in Petra Semoliča, obj. v Rp. Lirikon21),
ter za večletni prevajalski prispevek k Mednarodnemu Lirikonfestu Velenje,
med 2007 in 2016 izkazano v festivalnih antologijah Rp. Lirikon21 z objavami
vrhunskih prevodov nemške in italijanske poezije XXI. st. v slovenščino

(12. podelitev književnoprevajalskega priznanja/plakete, v letu 2018 razpisano za prevode
novejše slovenske poezije v nemščino / XVII. Mednarodni Lirikonfest Velenje, 2018) 

Maruša Mugerli Lavrenčič (1978) je literarna komparativistka in nemcistka, pesnica in književna prevajalka. Njene pesmi so bile objavljene v različnih slovenskih literarnih revijah. Prevaja iz nemščine in italijanščine. Je članica DSKP. Samozaposlena v kulturi živi in ustvarja v Goriških brdih. – Za vrhunske revijalne prevode nemške in italijanske poezije XXI. st. v slovenščino (Jan Wagner, Friederike Mayröcker, Ann Cotten, Steffen Popp, Marion Poschman, Monika Rinck; Elisa Biagini in Anna Toscano), med letoma 2007 in 2016 predstavljene v festivalnih antologijah Rp. Lirikon21, je bila petkrat nominirana za prevajalsko priznanje Lirikonov zlat.