Vabilo na predstavitev knjige Aca Ferenca Beg z lastovkami


V četrtek, 21. oktobra 2021, ob 18. uri v Hiši mineralov
 (Stari trg 19, Staro Velenje)

ponovno vabljeni na predstavitev knjige

Aco Ferenc: Beg z lastovkami, roman z dogajanjem na Šaleškem v 70-ih

Z avtorjem knjižnega prvenca se bo pogovarjal Ivo Stropnik
(glavni in odgovorni urednik Velenjske knjižne fundacije).

                        

Cena knjige: 20 eur / Knjižna prodaja: 24/7 v samopostrežnem nakupovalnem knjigomatu Knjigolin21 pred knjižnim depojem UVKF v arkadnem prehodu poslovne stavbe na Starem trgu 35 in na dan predstavitve na stojnici pred vhodom Ustanove VKF na Starem trgu 26 v Velenju.  

Aco Ferenc: BEG Z LASTOVKAMI / roman z dogajanjem na Šaleškem v 70-ih / Obseg 492 str.; trda vezava / Izdala Velenjska knjižna fundacija v knjižni zbirki Velnica (knjige z velenjsko noto); urednik Ivo Stropnik / Jezikovna redakcija Valentina Jazbec Zečiri / Oblikovalska in tehnična ureditev Nuša Fužir / Izid knjige je omogočila Mestna občina Velenje.

*             *             *

Aco Ferenc (roj. 1950 v Mariboru), Šoštanjčan in Velenjčan; poklicni fotograf, strasten motorist (obnavljal stare motorje, jih vozil oz. zamenjal preko petindvajset), avanturist, boem, šahist, popotnik, bloger; že vrsto let piše tudi aforizme in poezijo, predvsem pa kratko in daljšo prozo … Beg z lastovkami je njegov knjižni prvenec, v rokopisu odležan več desetletij, ki pa ima že poldrugo (knjižno še neobjavljeno) romaneskno nadaljevanje, napisano v zadnjem desetletju 21. st., zajemajočo avtobiografsko snov »drugačne svobode« bivanja na Šaleškem v drugi polovici prejšnjega stoletja.   

*             *             *

Beg z lastovkami Aca Ferenca je brutalno iskren roman o odraščanju, stremljenjih in pobalinskih podvigih druščine prijateljev na pragu sedemdesetih let prejšnjega stoletja v Šaleški dolini. Dogajalni prostor sta mesti Štanj, Trenje in naselje Hapane, dinamiko dogajanja pa nato pospešita še potep glavnega protagonista Žaca in njegove druščine na morje ter kratek pobeg Žaca in Mirča pred roko pravice v Francijo. Vrnitev v Štanj, kjer se juha seveda ne poje tako vroča, kot so jima jo zakuhali drugi, začrta konec romana in tudi obdobje odraščanja glavnih protagonistov.

Roman pretanjeno razkriva šaleške značilnosti »zeitgeista« uporniške kontrakulture, ki jo je prav v tistem obdobju sijajno prikazal kultni Hopperjev film Goli v sedlu (Easy rider) in je vsekakor ne gre zreducirati zgolj na miroljubno hipijevstvo. Nekoč Titovi cicibani z ruticami so zdaj uporniki z razlogom, kajti svoj dom s strogimi in čustveno hladnimi starši doživljajo kot življenje v kasarni. Upirajo se avtoritetam nasploh in prepuščeni samim sebi razbijajo monotonijo socialističnega vsakdana. Živijo samo za danes, za jutri jim ni mar, prav tako tudi ne za komunistično partijo, samoupravljanje in zmagovite bitke partizanov. Pravico do dolgih las in minikril razumejo kot temeljno pravico do samoizražanja. V svobodni ljubezni si krojijo svoja pravila in se bolj ali manj držijo etičnega kodeksa, ki velja med prijatelji. Svoj vsakdan si popestrijo tudi z malimi krajami – še posebej imenitne so kraje tranzistorjev znamk Grundig in Blaupunkt, ki so bili sicer dražji od koles, za uresničevanje svojih ciljev in želja pa se znajo izkazati tudi pri težkem fizičnem delu.

Dinamika pripovedi je izdatno začinjena tudi s pretepi; štiri klape iz Trenja (med njimi tudi gimnazijci), Štanja in Hapan so komaj čakale na priložnost, da si dajo duška. Docela iskreno je prikazan tudi zapleten odnos druščine do priseljencev, ki ni temeljil na nacionalizmu, temveč na nejevolji, ker so imeli kratkolasi Bosanci prednost pri zaposlovanju. Glavni protagonist Žac politike ne mara in ji ne verjame, kljub temu pa paradoksno izrazi svoje stališče v ganljivo naivni idealizaciji zahodnih držav »gnilega kapitalizma«.

Knjižni prvenec Beg z lastovkami Aca Ferenca ni le sočen zapis neke mladosti, temveč je nadvse dragoceno pričevanje markantnega šaleškega pripadnika generacije upornikov z razlogom. – (Andreja Ažber)