AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK

Beseda volivec oz. volilec je pogosto v rabi tako v medijih kot tudi v vsakdanjem govoru. Pri tem slišimo in beremo obe različici samostalniške tvorjenke, torej izpeljanki s pripono -vec in -lec. Vprašanje je, katera je ustreznejša. Slovenski pravopis iz leta 2001 določa, da če se koren besede, iz katere tvorimo izpeljanko, konča na l ali lj, potem tako nastala izpeljanka vsebuje pripono -vec (l v obrazilu -lec se zamenja z v). Izpeljanka volivec torej nastane iz glagola voliti, katerega koren se konča z l, zato samostalniška izpeljanka vsebuje obrazilo -vec. Enako velja tudi za žensko obliko izpeljanke, torej volivka, in obliki svojilnih pridevnikov, tj. volivčev in volivkin. Pri pridevniku volilen pa se pojavlja pripona -len, npr. volilno telo, volilni molk, volilni okoliš …

Podobni primeri so: delivec (iz glagola deliti), dostavljavec (iz glagola dostavljati), kramljavec (iz glagola kramljati), obnavljavec (iz glagola obnavljati), obotavljavec (iz glagola obotavljati), ponavljavec (iz glagola ponavljati), popravljavec (iz glagola popravljati), pospravljavec (iz glagola pospravljati), pripravljavec (iz glagola pripravljati), razstavljavec (iz glagola razstavljati), sestavljavec (iz glagola sestavljati), talivec (iz glagola taliti), upravljavec (iz glagola upravljati) …

Ker se v tematskem polju volitev pogosto pojavljajo tudi poimenovanja strank, opozorimo na zanimivost pri rabi predloga s/z ob poimenovanju strank s kraticami. Zapis predloga s/z ob kratici je usklajen z zapisom prve črke sledeče besede, in če se kratica začne z nezvenečim glasom, uporabimo nezvenečo različico predloga, torej s SD, SDS, SLS …, pri izgovoru pa zaradi glasovnega okolja, ki ga določa izgovor omenjenih kratic, izgovarjamo zveneči z, torej [z esde], [z esdees], [z eseles]. Pri zapisu oz. izgovoru predloga s/z ob kraticah NSi in DeSUS (tudi Desus) tovrstnih težav ni, torej z NSi in z DeSUS.

Omenjena značilnost rabe predloga s/z ni omejena le na rabo ob kraticah, prisotna je tudi v primerih, kot so: z Josejem [s hosejem], s Hugojem [z igojem], z Zoisom [s cojzom] …

Nemalokrat se srečujemo s primeri, ko predlog s/z stoji pred več besedami, pri čemer se nekatere začnejo z zvenečim, druge pa z nezvenečim glasom. V teh primerih je smiselno predlog s/z zapisati samo pred prvo besedo in upoštevati (ne)zvenečnost prvega glasu prve besede, ki tako določa izbiro nezvenečega s ali zvenečega z. Primer: s predsednikom države, premierko, ministri …

V zadnjem času je veliko govora o elektronskih volitvah, elektronskih glasovnicah …, pri čemer se je uveljavil krajši zapis besednih zvez, ki imajo ob jedru levi ujemalni prilastek, tj. elektronski; gre za zapise, kot sta e-volitve, e-glasovnice, pri čemer je med črko e, ki nadomešča pridevnik elektronski, in sledečo besedo stični vezaj. E-tvorjenk je v slovenščini veliko: e-bančništvo, e-poslovanje, e‑računovodstvo, e-knjiga, e-časopis, e-revija, e-novica in e-volivec

Naročilnica in predstavitev KBV                                                                                                           

 Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com