AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Pričujoči prispevek obravnava vrstne pridevnike na -ski, tvorjene iz zemljepisnih imen v lokalnem okolju, in sicer rabo velike oz. male začetnice in morebitne posebnosti pri tvorbi pridevniških oblik.
Vrstne pridevnike na -ski, nastale iz zemljepisnih imen, pišemo z malo začetnico: velenjski, paški, šaleški, savinjski, lokoviški, goriški, vinskogorski, gornjegrajski …
Če pa se tovrstni pridevniki pojavijo na prvem mestu večbesednih zemljepisnih ali stvarnih poimenovanj, jih zapisujemo z veliko začetnico. V besedni zvezi Paški Kozjak se pridevnik paški kot prva beseda lastnega imena hribovja piše z veliko, prav tako se piše z veliko tudi Kozjak, saj gre za lastno ime.
Zgledov zemljepisnih poimenovanj, ki imajo na prvem mestu vrstni pridevnik na -ski, pisan z veliko začetnico, ker zaznamuje začetek lastnega imena, je v lokalnem okolju veliko: Celjska cesta, Ljubljanska cesta, Velenjsko jezero, Šaleška dolina, Goriška cesta, Graškogorska cesta …
Primeri rabe pridevnika velenjski v lastno- in občnoimenskih besednih zvezah: Velenjski grad, Velenjsko jezero; velenjski lignit, velenjski klubi in društva …
Treba je opozoriti tudi na nekatere jezikovne posebnosti pri tvorbi vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih imen. Pri izpeljavi pridevnikov, pri čemer podstavi zemljepisnega imena dodamo pripono -ski, se v določenih primerih priponski s zamenja s š, to velja za primere, ko se podstava zemljepisnega imena konča na govorjeni c, s, z, č, š, ž, k, g, h, dž.
Primeri:
Lokovica → lokoviški, Gorica → goriški, Plešivec → plešivški (izpad polglasnika), Ložnica → ložniški, Šenbric → šenbriški, Šalek → šaleški, Paka → paški, Lopatnik → lopatniški, Šentjanž → šentjanški, Straža → straški.
Pri tvorbi tovrstnih pridevnikov je treba omeniti tudi posebnost, ko pridevnike tvorimo iz zemljepisnih imen, ki vsebujejo več besed, kajti v teh primerih se obe besedi združita v en pridevnik, ki ga pišemo z malo začetnico. Primeri: Vinska Gora → vinskogorski, Gornji Grad → gornjegrajski, Bele Vode → belovodski (tudi belovojški) …
Podobno kot pri omenjenih pridevniških tvorjenkah se tudi pri samostalniških tvorjenkah, ko gre za tvorbo poimenovanj prebivalcev zemljepisnega področja, ki v imenu vsebuje več besed, zveza dveh polnopomenskih besed združi v en samostalnik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Primeri: Vinska Gora → Vinskogorčan, Gornji Grad → Gornjegrajčan, Bele Vode → Belovodčan (tudi Belovojčan) …
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com