(JČV10) Velika oz. mala začetnica v vrstnih pridevnikih, tvorjenih iz eno- in večbesednih zemljepisnih imen, ter posebnosti pri tvorbi pridevnikov s pripono -ski


AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK

Pričujoči prispevek obravnava vrstne pridevnike na -ski, tvorjene iz zemljepisnih imen v lokalnem okolju, in sicer rabo velike oz. male začetnice in morebitne posebnosti pri tvorbi pridevniških oblik.

Vrstne pridevnike na -ski, nastale iz zemljepisnih imen, pišemo z malo začetnico: velenjski, paški, šaleški, savinjski, lokoviški, goriški, vinskogorski, gornjegrajski

Če pa se tovrstni pridevniki pojavijo na prvem mestu večbesednih zemljepisnih ali stvarnih poimenovanj, jih zapisujemo z veliko začetnico. V besedni zvezi Paški Kozjak se pridevnik paški kot prva beseda lastnega imena hribovja piše z veliko, prav tako se piše z veliko tudi Kozjak, saj gre za lastno ime.

Zgledov zemljepisnih poimenovanj, ki imajo na prvem mestu vrstni pridevnik na -ski, pisan z veliko začetnico, ker zaznamuje začetek lastnega imena, je v lokalnem okolju veliko: Celjska cesta, Ljubljanska cesta, Velenjsko jezero, Šaleška dolina, Goriška cesta, Graškogorska cesta

Primeri rabe pridevnika velenjski v lastno- in občnoimenskih besednih zvezah: Velenjski grad, Velenjsko jezero; velenjski lignit, velenjski klubi in društva

Treba je opozoriti tudi na nekatere jezikovne posebnosti pri tvorbi vrstnih pridevnikov iz zemljepisnih imen. Pri izpeljavi pridevnikov, pri čemer podstavi zemljepisnega imena dodamo pripono -ski, se v določenih primerih priponski s zamenja s š, to velja za primere, ko se podstava zemljepisnega imena konča na govorjeni c, s, z, č, š, ž, k, g, h, dž.

Primeri:
Lokovicalokoviški, Goricagoriški, Plešivecplešivški (izpad polglasnika), Ložnicaložniški, Šenbricšenbriški, Šalekšaleški, Pakapaški, Lopatniklopatniški, Šentjanžšentjanški, Stražastraški.

Pri tvorbi tovrstnih pridevnikov je treba omeniti tudi posebnost, ko pridevnike tvorimo iz zemljepisnih imen, ki vsebujejo več besed, kajti v teh primerih se obe besedi združita v en pridevnik, ki ga pišemo z malo začetnico. Primeri: Vinska Goravinskogorski, Gornji Gradgornjegrajski, Bele Vodebelovodski (tudi belovojški)

Podobno kot pri omenjenih pridevniških tvorjenkah se tudi pri samostalniških tvorjenkah, ko gre za tvorbo poimenovanj prebivalcev zemljepisnega področja, ki v imenu vsebuje več besed, zveza dveh polnopomenskih besed združi v en samostalnik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Primeri: Vinska GoraVinskogorčan, Gornji GradGornjegrajčan, Bele VodeBelovodčan (tudi Belovojčan) …

Predstavitev in naročilnica KBV

 Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com