AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Članek tematizira stopnjevanje pridevnikov ter zapis barvnih odtenkov in barvnih kombinacij.
Pridevnike stopnjujemo na dva načina: z obrazili in opisno, tj. s prislovi; poleg tega razlikujemo dvo- in tristopenjsko stopnjevanje. Kakovostne pridevnike praviloma stopnjujemo z obrazili: npr. pameten, pametnejši, najpametnejši; odgovoren, odgovornejši, najodgovornejši; zanesljiv, zanesljivejši, najzanesljivejši … Omenjene oblike, ki nastanejo pri stopnjevanju z obrazili, imajo prednost pred opisnim stopnjevanjem: bolj pameten, najbolj pameten, bolj odgovoren, najbolj odgovoren ipd. Izjema so barve, ki jih stopnjujemo samo opisno, nikoli z obrazili: npr. rumen, bolj rumen, najbolj rumen (napačni sta obliki rumenejši, najrumenejši).
Od pomena, ki ga prinaša pridevnik moder, je odvisno stopnjevanje kakovostnega pridevnika. Pridevnik moder, ki pomeni pameten, bister, stopnjujemo z obrazili, torej modrejši in najmodrejši. Pridevnik moder, ki poimenuje modro barvo, stopnjujemo opisno, torej bolj moder in najbolj moder. Torej je neka oseba modrejša v primerjavi z drugim človekom, neki predmet pa je bolj moder kot drugi.
V nadaljevanju so s primeri ponazorjene značilnosti zapisovanja barvnih kombinacij in odtenkov.
S prirednimi zloženkami zapisujemo barvne kombinacije, tako nastale tvorjenke združujejo več barv, ki jih povezuje stični vezaj, slednji nadomešča priredni veznik in, npr. grb Mestne občine Velenje je rumeno-zeleno-bel. Gre za tribarvno kombinacijo, ki vključuje rumeno, zeleno in belo barvo.
Barvne odtenke poimenujemo s podrednimi zloženkami, te tvorimo iz prislovov, kot sta temno ali svetlo, in kakovostnega pridevnika, ki poimenuje barvo, npr. svetlomoder, temnomoder … Omenjene barvne nianse se pišejo tudi narazen, torej svetlo moder, temno moder …
Na enak način zapisujemo tudi barvne odtenke, npr. sivomoder → moder s primesjo sive, dvojnica v zapisu: sivomoder ali sivo moder. V tem primeru gre za eno barvo, in sicer odtenek modre barve, ki nastane s primesjo sive. Medtem ko priredna zloženka modro-siv označuje dvobarvno kombinacijo, npr. modro podlago in siv napis.
Primer:
Dopoldne je bilo nebo nad Velenjskim gradom svetlomodro/svetlo modro, popoldne so ga prekrili koprenasti oblaki in je bilo videti kot modro-bela preproga, proti večeru je postalo sivomodro/sivo modro, kajti pripravljalo se je k nevihti.
Barvne nianse, ki jih razlagamo z veznikom kot, izražajočim primerjavo, ali pojasnilom, ki se začne z da …, se pišejo samo narazen: rubinasto rdeč → rdeč kot rubin, žareče rdeč → rdeč, da kar žari, limonasto rumen → rumen kot limona, kavno rjav → rjav kot kava, pistacijino zelen → zelen kot pistacija, travnato zelen → zelen kot trava, smaragdno zelen → zelen kot smaragd …
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com