AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK

 Pri sklanjanju priimkov, katerih osnova se konča na govorjeni c č ž š j ali dž, se -o- v orodniški končnici -om zamenja z -e- in nastane končnica -em. Enako velja tudi pri obrazilu -ov oziroma -ev pri tvorbi izpeljank.

Primeri: 

Adamovich: (z) Adamovichem (orodnik), Adamovichev (svojilni pridevnik) 

Steiz: (s) Steizem (orodnik), Steizev (svojilni pridevnik) 

Osnova priimka Adamovich se sicer konča na zapisani h, ker pa ch izgovorimo kot č, pride do preglasa, ki ga moramo upoštevati pri zapisu orodnika in svojilnega pridevnika. 

Podobno je tudi pri priimku Steiz, kjer izgovor zapisanega z, branega kot c, vpliva na preglas, tako je orodniška končnica -em (ne -om) in obrazilo pridevniške izpeljanke -ev (ne -ov). 

Primeri:
Bobinac: (z) Bobincem (orodnik), Bobinčev (svojilni pridevnik)
Batič: (z) Batičem (orodnik), Batičev (svojilni pridevnik)
Augustinčić: (z) Augustinčićem (orodnik), Augustinčićev (svojilni pridevnik)
Trampuš: (s) Trampušem (orodnik), Trampušev (svojilni pridevnik)
Krapež: (s) Krapežem (orodnik), Krapežev (svojilni pridevnik)
Kardelj: (s) Kardeljem (orodnik), Kardeljev (svojilni pridevnik, npr. Kardeljeva ploščad)

Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, katerih osnova se konča na c, se c zamenja s č. Primeri: Pankračev (iz imena Pankrac), Bobinčev (iz priimka Bobinac) ipd.

Predstavitev in naročilnica KBV

 Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com