AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Osebna imena druge moške sklanjatve, prepoznavna po končnici -a v imenovalniku ednine, npr. Luka, Miha, Najdihojca, sklanjamo tako po drugi moški kot tudi po prvi moški sklanjatvi.
Primeri:
Franc Leskošek - Luka
Franca Leskoška - Luke/Luka
Francu Leskošku - Luki/Luku
Franca Leskoška - Luko/Luka
(o) Francu Leskošku - Luki/Luku
(s) Francem Leskoškom - Luko/Lukom
Miha Pintar - Toledo
Mihe/Miha Pintarja - Toleda
Mihi/Mihu Pintarju - Toledu
Miho/Miha Pintarja - Toleda
(o) Mihi/Mihu Pintarju - Toledu
(z) Miho/Mihom Pintarjem - Toledom
Najdihojca
Najdihojce/Najdihojca
Najdihojci/Najdihojcu
Najdihojco/Najdihojca
(o) Najdihojci/Najdihojcu
(z) Najdihojco/Najdihojcem
Pri sklanjanju osebnih imen tipa Miha je treba opozoriti tudi na napako pri sklanjanju, ki se pojavlja zlasti v govoru, namreč gre za napačno podaljšanje osnove s -t-: Mihata, Lukata …
Svojilni pridevniki iz omenjenih osebnih imen so Lukov, Mihov in Najdihojčev, oblike Lukin, Mihin in Najdihojčin so napačne. Namreč svojilne pridevnike iz osebnih moških imen tvorimo z obrazilom -ov, v primeru preglasa tudi z -ev, obrazilo -in se uporablja za tvorbo svojilnih pridevnikov iz osebnih ženskih imen.
Pri zapisu omenjenih osebnih imen je treba opozoriti, da med priimkom in vzdevkom oziroma med priimkoma pišemo nestični vezaj. Primeri: Franc Leskošek - Luka, Miha Pintar - Toledo, Josip Broz - Tito, Karel Destovnik - Kajuh, Fran Korun - Koželjski …
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com