AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Pričujoči jezikovni članek obravnava s kraticami zapisana lastna imena: kratice, ki se končajo na samoglasnik (KSSENA, PCERO, DVI), in posebnosti kratic, pri katerih obstajata dva načina sklanjanja z glasovnimi končnicami, kot tudi sklanjanje z neglasovnimi končnicami (APS).
Kratice, ki se končajo na samoglasnik kot imenovalniško končnico, ki ni naglašena, sklanjamo tako, da končniški samoglasnik, ki ga ima kratica v imenovalniku, zamenjamo z ustrezno končnico, pisano z verzalko.
Primer: kratica KSSENA (Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško).
Zapis sklonskih oblik: KSSENA, KSSENE, KSSENI, KSSENO, o KSSENI, s KSSENO.
Podoben primer je tudi kratica PCERO Velenje (Področni center za ravnanje z odpadki Velenje).
Pri zapisu sklonskih oblik kratice imenovalniško končnico nadomestimo z ustreznim samoglasnikom, ki ga zapišemo z verzalko.
Zapis sklonskih oblik: PCERO, PCERA, PCERU, PCERO, o PCERU, s PCEROM.
Z verzalkami zapisane kratice pogosto prehajajo med običajno pisane besede, ne z verzalkami, ob tako zapisani besedi tudi ni več težav pri zapisu različnih sklonskih oblik. Če kratica, sprva pisana z verzalkami, nato pa kot običajna beseda, označuje lastno ime, se piše z veliko začetnico.
Primer: Kssena, Kssene, Ksseni, Ksseno, o Ksseni, s Ksseno; svojilni pridevnik: Kssenin.
Tudi kratico PCERO bi bilo po zgledu kratic NATO/Nato ali UNESCO/Unesco ustrezno pisati kot običajno besedo, torej Pcero; zapis sklonskih oblik: Pcero, Pcera, Pceru, Pcero, o Pceru, s Pcerom; svojilni pridevnik: Pcerov.
Kako pa sklanjamo kratico DVI Velenje (Društvo varnostnih inženirjev Velenje)?
Kratica DVI se podobno kot omenjeni KSSENA in PCERO konča na samoglasnik, in če sledimo zgoraj zapisanemu glede sklanjanja kratic, ki se končajo na vokal, zavede sklanjanje kratice DVI na način DVI, DVA itn. Upoštevajoč dejstvo, da se kratica DVI slovnično vendarle razlikuje od kratic KSSENA in PCERO, namreč končni samoglasnik v imenovalniku je naglašen, zato se kratica z glasovnimi končnicami sklanja tako, da se osnova podaljša z -j-, sklonske končnice pišemo z malimi črkami, med kratičnim imenom in končnico pa je stični vezaj: DVI, DVI-ja, DVI-ju, DVI, o DVI-ju, z DVI-jem. Kratico DVI sklanjamo tudi z neglasovnimi končnicami: DVI, DVI, DVI, DVI, o DVI, z DVI. Iz kratice DVI lahko tvorimo tako pridevniške kot tudi samostalniške izpeljanke, npr. svojilni pridevnik DVI-jev in samostalnik DVI-jevec/-ka.
Kratico APS (Akademija Poetična Slovenija; Avtoprevozništvo in servisi, d. d.) sklanjamo – po prvi moški sklanjatvi – na dva načina, odvisno od načina izgovora, tj. [apəsə] in [apees]. Zapis sklonskih oblik kratice APS, izgovorjene na prvi način [apəsə]: APS, APS-ja, APS-ju, APS, o APS-ju, z APS-jem; če pa kratico izgovorimo na drugi način, tj. [apees], sklonske oblike zapisujemo takole: APS, APS-a, APS-u, APS, o APS-u, z APS-om. Obstajata tudi dve različici svojilnega pridevnika, izpeljani iz kratice APS: APS-jev oziroma APS-ov. Kratice APS ne sklanjamo samo z glasovnimi končnicami, ampak tudi z neglasovnimi končnicami: APS, APS, APS, APS, o APS, z APS.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com