AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Kateri zapis pridevnikov v spodnjih primerih je pravilen in zakaj?
silvesterski/silvestrski večer na Titovem trgu
decemberske/decembrske prireditve v Velenju
razgled z Veterskega/Vetrskega vrha
ministerski/ministrski obisk v Velenju
orkesterski/orkestrski nastop Glasbene šole Velenje
Navedeni zapisi pridevnikov se razlikujejo glede zapisa polglasnika: pri vsakem zgledu je pridevnik prvič zapisan s črko e pred r, ki zaznamuje polglasnik (npr. silvesterski), sledi zapis, pri katerem polglasnik pred r ni zapisan (npr. silvestrski). Dilemo razrešuje pravilo, ki pravi, da polglasnika pred r, ki mu sledi soglasnik, ne zapisujemo s posebno črko. Torej so pravilni zapisi: silvestrski večer, decembrske prireditve, Vetrski vrh, ministrski obisk in orkestrski nastop. Podobno pišemo tudi: septembrski, oktobrski, novembrski, ministrstvo ...
Poznamo tudi lastna imena – eno- ali večbesedna – v katerih se pojavljata l ali m, pred katerima polglasnika ne pišemo, gre za tako imenovana zlogotvorna l in m, ki tvorita zlog, čeprav je le-ta brez zapisanega samoglasnika. Primeri: Kmecl, Kristl, Lidl, Nestl, Plazl, Valcl, Paka film. Navedene besede z označenim zlogotvornim l oz. m so torej dvozložne, čeprav imajo zapisan samo en vokal, zlogotvorna l in m sta nosilca zloga. Pri tem velja opozoriti, da zloga, katerega nosilec je zlogotvorni l ali m, pred katerim polglasnik ni zapisan, po pravilih za deljenje besed ne prenašamo v naslednjo vrstico. Ne delimo torej: Kme-cl, Kri-stl, Li-dl, Ne-stl, Pla-zl, Val-cl, fi-lm.
Čujež ali Čuješ, Šentjanž ali Šentjanš in velenjska Glasbena pot ali velenjska Glazbena pot?
Razlog, zakaj se lahko pojavi drugo, napačno zapisovanje lastnih imen, so premene po zvenečnosti pri nezvočnikih, ki se pojavljajo v izgovoru. Nezvočniki – zveneči in nezveneči – nastopajo v parih (b – p, d – t, z – s, ž – š, dž – č, g – k, nezveneči f, h in c so brez parnega glasnika), za konkretne primere sta aktualna para ž – š in z – s.
Poglejmo premene po zvenečnosti na primerih Čujež in Šentjanž.
Pri izgovoru besede z zvenečim nezvočnikom na koncu besede se zveneči glas zamenja z nezvenečim. V konkretnih primerih, tj. pri priimku Čujež in krajevnem imenu Šentjanž, se zveneči nezvočnik ž v izgovoru zamenja z nezvenečim nezvočnikom š. Torej pri priimku Čujež končni ž izgovorimo s š, ki ga pišemo z ž; podobno tudi pri krajevnem imenu Šentjanž končni ž zaradi premene po zvenečnosti izgovorimo s š.
V tretjem primeru, tj. pri zapisu zemljepisnega imena Glasbena pot, je vprašanje glede zapisa pridevnika glasbeni oz. glazbeni, ki se prav tako nanaša na premene po zvenečnosti. Premene nezvočnikov po zvenečnosti imajo retroaktiven učinek, torej nezvočnik vpliva na izgovor nezvočnika pred njim. Pri pridevniku glasbeni zveneči b povzroči, da se nezveneči nezvočnik s, zapisan pred njim, v izgovoru zamenja s svojim parnim zvenečim nezvočnikom – z; pravilen izgovor je torej [glázbena pót], medtem ko ime velenjske poti pišemo s s – Glasbena pot po Kožlju.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com