AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Velika oz. mala začetnica v besednih zvezah novo Velenje in Staro Velenje
Besedna zveza novo Velenje sestoji iz pridevniškega prilastka in samostalniškega jedra, ki je zemljepisno lastno ime. Levi ujemalni prilastek opredeljuje samostalnik v jedru, poimenuje prenovljeno, arhitekturno preurejeno, posodobljeno Velenje, katerega začetki segajo v 50. leta 20. stoletja in se je razvilo na osnovi urbanističnega načrta, pri katerem je imel pomembno vlogo arh. Janez Trenz, spremembe pa je narekoval razvoj velenjskega premogovništva. Zveza pridevnika nov in zemljepisnega lastnega imena Velenje se sicer pogosto uporablja, ker pa omenjena zveza dveh polnopomenskih besed kot celota ni lastno ime, pridevniški prilastek nov v tej zvezi pišemo z malo začetnico – novo Velenje. Sinonimne besedne zveze so prenovljeno Velenje, sodobno Velenje, mlado Velenje …
Besedna zveza Staro Velenje je večbesedno stvarno lastno ime, kot ime krajevne skupnosti spada v kategorijo upravnih organizacijskih enot. Po pravilih rabe velike začetnice pri zapisovanju večbesednih stvarnih imen pišemo z veliko začetnico prvo besedo, neprvo pa samo, če je lastno ime. Zato pridevnik kot prvo besedo poimenovanja ene izmed 16-ih krajevnih skupnosti v MOV upravičeno pišemo z veliko začetnico, torej Staro Velenje (Krajevna skupnost Staro Velenje oz. KS Staro Velenje).
Tudi besedni zvezi Stari trg in Stara vas sta lastni imeni, natančneje, sodita v skupino večbesednih zemljepisnih lastnih imen, zato pridevnik star v omenjenih lastnoimenskih zvezah pišemo z veliko začetnico.
O skrajšanih lastnih imenih: Šaleška dolina – Dolina, Premogovnik Velenje – Premogovnik
Poznamo več različnih načinov krajšega zapisovanja lastnih imen: zapis s kratico ali okrajšavo, lastnoimenske danosti pa lahko krajše zapišemo tudi tako, da večbesedno lastno ime zapišemo z eno polnopomensko besedo iz lastnoimenske zveze, govorimo o tako imenovanih skrajšanih imenih. Skrajšana lastna imena se uveljavljajo zaradi načela gospodarnosti v jeziku in lažje berljivosti besedila; splošno uveljavljena ali v besedilu uvedena skrajšana imena pišemo z veliko začetnico.
Poglejmo rabo skrajšanih lastnih imen, nastalih iz večbesednih zemljepisnih in stvarnih lastnih imen v velenjskem okolju. Za nenaselbinsko zemljepisno ime Šaleška dolina se uporablja skrajšano ime Dolina.
Primer: Šaleška dolina je bila kolonizirana zgodaj. Središče zgodnje srednjeveške kolonizacije v Dolini so bile Škale.
Podobno kot skrajšana imena večbesednih zemljepisnih lastnih imen uporabljamo tudi skrajšana imena večbesednih stvarnih lastnih imen. Skrajšano ime družbe Premogovnik Velenje, d. d., je Premogovnik. V tem primeru je smiselno opozoriti na razliko med splošno znanimi skrajšanimi imeni in priložnostno uporabljenimi skrajšanimi imeni, to je tistimi, ki splošno niso zelo znane. Primer splošno znanega skrajšanega lastnega imena je Unija, saj vemo, da gre za Evropsko unijo, zato razlaga v besedilu ni potrebna. Priložnostno uporabljena skrajšana lastna imena, za katera predvidevamo, da niso splošno znana, pa moramo v besedilu uvesti. Vpeljemo jih ob prvi omembi lastnega imena, in sicer tako, da najprej zapišemo večbesedno lastno ime v celoti, takoj za tem pa še skrajšano lastno ime.
Primer: Eno izmed osrednjih podjetij v Šaleški dolini je Premogovnik Velenje, d. d. (v nadaljevanju Premogovnik). Osrednja dejavnost Premogovnika je …
Kot način krajšega zapisovanja stvarnega lastnega imena Premogovnik Velenje, d. d., se uporablja tudi kratica PV.
Pri tem je treba poudariti, da moramo v enem besedilu dosledno uporabljati en način zapisa. Torej, pri prvi omembi večbesednega lastnega imena le-tega zapišemo v celoti, takoj zatem uvedemo krajši način zapisa, ki ga dosledno uporabljamo skozi celotno besedilo.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com