AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko – Organko – organko
Industrijske izdelke poimenujemo z občnoimenskim jedrom, ki opredeljuje vrsto izdelka, in imenovalnim prilastkom, ki je lastno ime izdelka oz. blagovne znamke.
Primer: koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko ali koš Organko
Koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko je narejen iz reciklirane plastike.
Zaradi težnje po gospodarnosti v jeziku, ki se kaže v krajšem načinu zapisovanja različnih poimenovanj, se za poimenovanje izdelka, prvotno zapisanega kot zveza občnoimenskega jedra in imenovalnega prilastka, uporablja samo imenovalni prilastek, občnoimenski jedrni del se izpusti, njegovo funkcijo prevzame stvarno lastno ime. Omenjena sprememba skladenjskega položaja prinaša tudi oblikoslovne posledice, namreč ime izdelka oz. blagovne znamke ni več nepregibni prilastek besedne zveze, ampak postane pregiben, se sklanja.
Sklonske oblike za koš Organko: Organko, Organka, Organku, Organka, o Organku, z Organkom.
Pri tem se pojavi dilema, ali omenjene skladenjske in oblikoslovne spremembe vplivajo na pravopisne značilnosti zapisane besede, natančneje, na rabo velike oz. male začetnice. Trenutno veljavni Slovenski pravopis 2001 določa, da kadar so poimenovanja industrijskih izdelkov, nastala iz imen podjetij ali blagovnih znamk, rabljena samostojno, ne kot imenovalni prilastki, jih pišemo z malo začetnico, torej: organko. SP 2001 razlikuje dve možnosti zapisa industrijskih izdelkov: prvi, daljši način je koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko, drugi, krajši način pa je organko. Pri zapisu izdelka z malo začetnico – ko je jedrna beseda oz. besedna zveza izpuščena, prvotni imenovalni prilastek zveze pa se rabi samostojno in postane pregiben – je treba opozoriti, da ta zapis izraža vrsto izdelka.
Pri poimenovanju izdelka na način, da je občnoimensko jedro izpuščeno, je treba razlikovati primere, pri katerih se lastnoimenskost ohranja, in tiste, pri katerih pride do prehoda k občnoimenskemu, vrstnemu poimenovanju.
Imena industrijskih izdelkov in blagovnih znamk ohranjajo lastnoimenskost tudi v položajih, ko niso zapisana kot imenovalni prilastek ob občnoimenskem jedru. Imena izdelkov oziroma blagovnih znamk so stvarna lastna imena, zato jih pišemo z veliko začetnico.
Primera: predstavitev Organka na sejmu v Frankfurtu; prodor Organka na svetovni trg
Lastno ime izdelka se lahko tudi poobčnoimeni, stvarno lastno ime postane občno poimenovanje, ki izraža vrsto izdelka. Prehod z lastnoimenskega k občnoimenskemu poimenovanju se odraža v zapisu, namreč vrstno poimenovanje izdelkov je razvidno iz rabe male začetnice. Vloga lastnega imena se tako spremeni, z malo zapisana beseda ni sredstvo za označevanje individualnega, temveč vrstnega.
Prehod z lastnoimenskega k občnoimenskemu poimenovanju je odvisen od več dejavnikov: pomembno je, kako jezikovni uporabniki sprejmejo določen izdelek ali blagovno znamko in kako dolgo je blagovna znamka ali izdelek prisoten na trgu. Glede na to, da je koš za ločevanje bioloških odpadkov Organko svetovno znan in se uporablja tako v Sloveniji kot tudi v tujini, je prehod z lastnoimenskega k občnoimenskemu smiseln; torej zapis organko kot vrstno poimenovaje za koš, namenjen ločevanju bioloških odpadkov.
organko ‘koš za ločevanje bioloških odpadkov’ (< Organko)
Primer:
Gospodinjstva uporabljajo organka zaradi preprostega načina ločevanja bioloških odpadkov.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com