AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Ali je pravilno poimenovanje Cesta bratov Mravljakov ali Cesta bratov Mravljak? V zemljepisnem imenu Cesta bratov Mravljakov je cesta jedro besedne zveze, ki sestoji iz treh polnopomenskih besed, besedna zveza bratov Mravljakov je desni neujemalni prilastek, in sicer rodilniški, saj je besedna zveza bratov Mravljakov v rodilniku, neujemalni prilastek pa pomeni, da besedna zveza bratov Mravljakov ostane po obliki nespremenjena, ko se ime ceste pojavi v različnih sklonih znotraj povedi. Sklonske oblike so sledeče: Cesta bratov Mravljakov, Ceste bratov Mravljakov, Cesti bratov Mravljakov, Cesto bratov Mravljakov, o Cesti bratov Mravljakov, s Cesto bratov Mravljakov. Bistveno pri poimenovanju te ceste pa je vprašanje oblike priimka v besedni zvezi bratov Mravljakov oz. bratov Mravljak. V besedni zvezi brat Mravljak je priimek desni ujemalni prilastek, brat pa je jedro te besedne zveze, zato se pregibata obe polnopomenski besedi te zveze. Sklanjanje omenjene besedne zveze za ednino se glasi: brat Mravljak, brata Mravljaka, bratu Mravljaku, brata Mravljaka, o bratu Mravljaku, z bratom Mravljakom. Rodilniška oblika besedne zveze v dvojini je enaka kot v množini, in sicer bratov Mravljakov, slednja oblika pa je predvidena tudi v poimenovanju ceste, ki ob jedru zahteva desni neujemalni prilastek v rodilniku. Pravilno poimenovanje ceste, navedene v naslovu, je Cesta bratov Mravljakov.
Cesta Borisa Kraigherja je lastno ime iz skupine zemljepisnih imen, zato prvo črko začetne besede pišemo z veliko začetnico: Cesta Borisa Kraigherja, ne cesta Borisa Kraigherja. V nenaselbinskem imenu Cesta Borisa Kraigherja je cesta jedro, ki ob sebi zahteva desni neujemalni prilastek, in sicer rodilniškega. V konkretnem primeru se desni rodilniški prilastek imenuje Borisa Kraigherja in pri sklanjanju imena ceste, ki sestoji iz treh polnopomenskih besed, se ta oblikovno ne spreminja: Cesta Borisa Kraigherja, Ceste Borisa Kraigherja, Cesti Borisa Kraigherja, Cesto Borisa Kraigherja, o Cesti Borisa Kraigherja, s Cesto Borisa Kraigherja.
Pri tem se zdi smiselno opozoriti, da se priimek Kraigher ob moškem imenu sklanja, ob ženskem imenu pa ne, torej Cesta Borisa Kraigherja in (teoretično) Cesta Nade Kraigher.
Podobni primeri imen cest in ulic v lokalnem okolju so: Cesta Simona Blatnika, Cesta Františka Foita, Ulica Dušana Kvedra, Ulica Janka Ulriha, Ulica Janka Vrabiča.
Iz navedenih primerov je razvidno rodilniško izražanje svojine, ne s svojilnim pridevnikom, kar je značilno za izražanje svojine, ki izhaja iz večbesednega poimenovanja, torej imena in priimka določene osebe. Namesto Franc Sokličeva ulica uporabljamo poimenovanje Ulica Franca Sokliča.
V primerih, ko gre za izražanje svojine osebe moškega spola, imenovane samo s priimkom, uporabljamo svojilne pridevnike. Primeri tovrstnih poimenovanj cest in ulic v velenjsekm okolju: Bevkova ulica, Čopova cesta, Efenkova cesta, Jenkova cesta, Jerihova cesta, Kajuhova cesta, Kersnikova cesta, Kosovelova ulica, Levstikova cesta, Linhartova ulica, Prešernova cesta, Srebotnikova cesta, Stanetova cesta, Stantetova ulica, Šlandrova cesta, Špeglova ulica, Štrbenkova cesta, Toledova ulica, Uriskova ulica, Vodnikova cesta, Vodovnikova ulica, Vojkova cesta, Zidanškova cesta …
Pri tovrstnem načinu poimenovanja je treba opozoriti na posebnosti pri tvorbi svojilnih pridevnikov v levem prilastku, in sicer na preglas, ko se zaradi glasovnega okolja namesto pripone -ov rabi pripona -ev: Aškerčeva cesta, Bračičeva cesta, Erjavčeva cesta, Gregorčičeva cesta, Gubčeva cesta, Jurčičeva cesta, Kidričeva cesta, Malgajeva ulica, Tomšičeva cesta, Župančičeva ulica.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com