AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Na obcestni tabli beremo napačen zapis imena parka – Mozirski Gaj, pri katerem je napaka v rabi velike začetnice zelo očitna. Lastno ime parka v Zgornji Savinjski dolini sodi med zemljepisna imena, in sicer v skupino nenaselbinskih imen, zato pri njegovem zapisu glede rabe velike oz. male začetnice sledimo pravilom za večbesedna nenaselbinska poimenovanja. V skladu s katerimi pri zapisu savinjskega parka z veliko začetnico pišemo samo prvo besedo besedne zveze, neprvo pa z malo, saj ni lastno ime, torej je pravilen zapis Mozirski gaj. V lokalnem okolju je tudi mestni park, imenovan Sončni park, raba velike začetnice v omenjeni besedni zvezi pa je – upoštevajoč zgornjo razlago – neproblematična.
V širšem okolju, ne zgolj lokalno gledano, so poimenovanja parkov raznolika, nekatera so – kar se tiče rabe velike začetnice v zapisu – preprosta, npr. park Tivoli, zlasti pri večbesednih poimenovanjih parkov pa pogosteje prihaja do pravopisnih napak, pišočim nemalokrat povzroča težavo raba velike začetnice v besedni zvezi Arboretum Volčji Potok. Pri besedni zvezi treh polnopomenskih besed v lastnem imenu parka se zdi smiselno omeniti, da obe besedi v desnem prilastku, ki se v tem primeru z jedrom ne ujema, zapisujemo z veliko začetnico, saj gre za ime kraja, torej naselbinsko poimenovanje. Za razliko od tega pa v besedni zvezi Črni potok, ki kot ime potoka spada med nenaselbinska imena, občno besedo potok pišemo z malo začetnico.
Tako kot poimenovanja parkov, mestnih parkov tudi imena regijskih in krajinskih parkov, ki sodijo v skupino nenaselbinskih imen, pišemo z veliko začetnico. Primer iz lokalnega okolja je Krajinski park Škale.
Tudi poimenovanja slapov sodijo med zemljepisna imena in pri rabi velike začetnice upoštevamo pravila za nenaselbinska večbesedna poimenovanja: Letonjev slap, Andrejčev slap …
V skupino nenaselbinskih imen spadajo tudi poimenovanja jam: Huda luknja, Špehovka, Pilanca, Vranja peč, Mornova zijalka …; dolin: Šaleška dolina, Zgornja Savinjska dolina …; sotesk: Huda luknja.
Kako pišemo poimenovanja živalskih in rastlinskih vrst?
Za živalske in rastlinske vrste se uporablja slovensko in latinsko poimenovanje. Imena živalskih in rastlinskih vrst v slovenščini pišemo z malo začetnico, pri latinskih poimenovanjih, ki so praviloma sestavljena iz več besed, pa pišemo prvo besedo besedne zveze z veliko začetnico. Zgledi poimenovanja živalskih vrst: Podiceps nigricollis (črnovrati ponirek), Anas clypeata (raca žličarka), Phalacrocorax carbo (veliki kormoran), Ardea purpurea (rjava čaplja), Netta rufina (tatarska žvižgavka) … Primeri iz rastlinskega sveta so Viola biflora (dvocvetna vijolica), Cornus mas (rumeni dren) in Cortusa matthioli (kortuzovka ali rdeči zvonček).
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com