Doprsni kip in monografija – poklon dr. Karlu Verstovšku (1871-1923) – znamenitemu Velenjčanu in zaslužnemu slovenskemu politiku ob 145. obletnici rojstva


Velenje, 21. novembra 2016  ***  Mestna občina Velenje in Velenjska knjižna fundacija

 Doprsni kip in monografija – poklon znamenitemu Velenjč
anu in zaslužnemu slovenskemu politiku dr. Karlu Verstovšku ob 145. obletnici rojstva

Počastitev državnega praznika – dneva Rudolfa Maistra 

Mestna občina Velenje in Velenjska knjižna fundacija vabita v ponedeljek, 21. novembra 2016, ob 16. uri pred Vilo Bianca na slavnostno odkritje kipa znamenitemu Velenjčanu in zaslužnemu slovenskemu politiku dr. Karlu Verstovšku (1871–1923). Kip velenjskega rojaka je stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta. Slovesno ga bo odkril župan MO Velenje Bojan Kontič. Pozdravni nagovor: mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev »general Maister«. Umetniški program ob odkritju kipa: Rudarski oktet Velenje.

Ob 145. obletnici Verstovškovega rojstva je pri Velenjski knjižni fundaciji izšla njegova politična biografija, ki jo bosta avtorja dr. Aleksandra Gačić in dr. Gregor Jenuš predstavila v Vili Bianca ob 16.30.

Ob 17. uri vabljeni v Vilo Bianca na ustanovni zbor Šaleškega društva »general Maister« Velenje.

Monografija o Karlu Verstovšku / predstavitev 21. novembra ob 16:30 v Vili Bianca v Velenju

Aleksandra Gačić in Gregor Jenuš: Znameniti Velenjčan Karel Verstovšek (1871–1923), zaslužni slovenski politik, ob 145. obletnici rojstva. Politična biografija, znanstvena monografija. – Izdala Ustanova Velenjska knjižna fundacija, zbirka Velenjana, 2016, 176 str., 25 eur (naročila in prodaja: kabinet@uvkf.si)  

1. maja 2004 je Slovenija postala del družine evropskih držav, s čimer v okvir nove evropske identitete posreduje tudi del svoje lastne preteklosti. Ker je slovensko ozemlje že od prazgodovine veljalo za tranzitno območje geopolitičnega pomena, preko katerega so se stekale glavne prometne komunikacije in s tem omogočali kulturni in civilizacijski stiki, stopa v ospredje potreba po poznavanju in promociji naše zgodovinske in kulturne dediščine širši evropski družini. Še večjega pomena je to za številčno majhne narode, za katere se zdi, da se v vrvežu evropske politike hitro izgubijo ali prezrejo, in to neupravičeno, saj se lahko pohvalimo z bogato zgodovino, kulturo in posamezniki, ki so jo zaznamovali.

V današnjem času, ki je, večkrat upravičeno, prav zaradi zgodovinskih okoliščin, nenaklonjen poveličevanju osebnosti oziroma izpostavljanju njihove zgodovinske vloge, je morda potrebno, da se spomnimo na tiste izmed njih, brez katerih ne bi bilo naše zgodovine, naše kulturne dediščine in identitete; da se spomnimo na tiste, ki so ustvarjalci razvoja, njegovo gonilo; tiste, ki ustvarjajo zgodovino; osebnosti, takšne in drugačne, a vselej tiste, o katerih je vredno in treba govoriti.

Ena takšnih pomembnih osebnosti, ki so zaznamovale konec 19. in začetek 20. stoletja na Slovenskem, je nedvomno Karel Verstovšek. Pri obravnavi slovenske zgodovine, še posebej zgodovine severovzhodne Slovenije, je Verstovšek, kljub nedvomno pomembnim dejanjem, ki jih je opravil, pogosto potisnjen v senco osebnosti, kakršna sta Anton Korošec ali Rudolf Maister. Oba sta s svojo pojavo, energičnostjo ter tu in tam tudi koleričnostjo »izsilila« zgodovinsko priznanje, ki pa si ga zasluži tudi Karel Verstovšek.

Monografija predstavlja delo posameznika, ki se je v svojem življenju uveljavil kot deželnozborski in državnozborski poslanec habsburške monarhije, ki se je boril za prepoznavnost slovenskega naroda in njegovih pravic; politika, ki je v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedal najvišje funkcije v prosveti in na področju kulture ter pomembno prispeval k vzpostavitvi slovenskega šolstva.

Čeprav je Verstovškova politična kariera zaradi zdravstvenih težav in rane smrti bila zelo kratka, je kljub vsemu, kot je zapisal Branko Goropevšek, bila »meteorska« in je Verstovška postavila ob bok najpomembnejšim slovenskim politikom na Štajerskem in tudi širše, hkrati pa ga naredila za enega najpomembnejših političnih osebnosti Šaleške doline. - (avtorja dr. Aleksandra Gačić in dr. Gregor Jenuš)
* * *
Avtorja, mlada slovenska zgodovinarja Aleksandra Gačić in Gregor Jenuš, navajata stališča sodobnikov in prijateljev Karla Verstovška, da so njegove zasluge (pre)slabo poznane, ker ni napisal svojih spominov, v času življenja pa se je redko odzival na javne napade, niti se ni (pretirano) hvalil s svojimi uspehi, predvsem kot »minister«. O njegovem delovanju so slovenski zgodovinarji do sedaj kot protagonistu pisali v kontekstu njegovega angažmaja v Narodni vladi v Ljubljani in Deželni vladi v Ljubljani. V bolj stranski vlogi pa je predstavljen v aktivnostih Rudolfa Maistra novembra 1918 v Mariboru oziroma na Štajerskem. Avtorja pa prikazujeta v svoji celostni analizi njegovega političnega bitja in žitja, da je bil Verstovšek pomemben politik, sopotnik Antona Korošca, mladega krila v Slovenski ljudski stranki, ki je svojo politično kariero dojemal kot poslanstvo za izboljšanje položaja slovenskega naroda v izobraževalnem procesu: pred prvo svetovno vojno v habsburški monarhiji s prizadevanji za zagotovitev ustavno zajamčene enakopravnosti za slovenske otroke v osnovnih in meščanskih šolah, med prvo svetovno vojno za popravo krivic, po prvi svetovni vojni pa celostno na vseh stopnjah izobraževanja, vključno z ustanovitvijo prve slovenske univerze v Ljubljani, ki je (bila) ena najbolj pomembnih pridobitev za slovensko kulturo v Kraljevini Jugoslavije, saj je njena ustanovitev odločujoče vplivala na institucionalizacijo »slovenske« znanosti.

Študija predstavlja delovanje Verstovška v štajerskem deželnem zboru v Gradcu, državnem zboru na Dunaju, v Narodni vladi v Ljubljani in Deželni vladi v Ljubljani, pri čemer avtorja upoštevata relevantno literaturo, vse javno dostopne arhivske vire ter sočasno časopisno gradivo. Posebno pozornost namenjata zgodovinskemu kontekstu – v besedilu in obsežnih vsebinskih opombah –, sprva dobi njegovega odraščanja (narodna diferenciacija in posledično kriza identitete na Štajerskem, predvsem Nemcev) in formacije v zavednega slovenskega izobraženca, nato pa napetih narodnostnih razmer(ij) na Štajerskem, po prvi svetovni vojni pa prevratne dobe.

Na osnovi novega gradiva knjiga osvetljuje Verstovška kot politika, njegova izhodišča, na prepričljiv način pa odgovarja na očitke sodobnikov o oportunizmu. Avtorja prepričljivo dokažeta nasprotno – zanj je bil boj za narodne pravice v šolstvu poslanstvo, tako pred prvo svetovno vojno kakor po njej, ko je trmasto vztrajal pri ohranitvi pristojnosti njegovega »ministrstva« kljub pritiskom iz prosvetnega ministrstva v Beogradu. Vendar pa je bil Verstovšek pripravljen prisluhniti argumentom, in kar je verjetno še bolj pomembno za njegovo »ministrovanje«, zbrati okoli sebe sposobne strokovnjake ne glede na njihovo politično pripadnost, ki so pripravili celostne in dobro premišljene rešitve. Verstovšek je kot »minister« deloval pragmatično in je po potrebi za svoje projekte (denimo ustanovitev prve slovenske univerze) pridobil podporo slovenske javnosti. Knjiga, ki je namenjena širokemu občinstvu, je zato primeren poklon izjemno pomembnemu slovenskemu politiku ob 145. obletnici njegovega rojstva. - (dr. Željko Oset) 

O avtorjih

Aleksandra Gačić, nekdanja Velenjčanka, živi v Laškem. Leta 2006 je diplomirala iz zgodovine in slovenščine, 2014 na Filozofski fakulteti doktorirala iz sodobne zgodovine z disertacijo dr. Bogumil Vošnjak – politik in diplomat (za doktorsko disertacijo je prejela 3. nagrado na XIII. nagradnem natečaju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela). Svoje znanstvenoraziskovalno delo umerja v raziskovanje znanih Slovencev in pisanje biografij ter diplomatsko zgodovino.

Gregor Jenuš je rojen v Mariboru, kjer je leta 2006 diplomiral na Pedagoški fakulteti in leta 2011 doktoriral na Filozofski fakulteti iz sodobne zgodovine. Svoje znanstvenoraziskovalno delo usmerja v raziskovanje narodnih odnosov na Slovenskem in v habsburški monarhiji, razvoju manjšin in kršitvam manjšinskih in človekovih pravic v Avstro-Ogrski in Jugoslaviji. Od leta 2011 je zaposlen v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, kjer skrbi za arhivsko gradivo nekdanjega Republiškega sekretariata Socialistične Republike Slovenije in Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Je glavni in odgovorni urednik znanstvene periodične publikacije Arhivi. 

Ob dnevu Rudolfa Maistra 2016 - poklon znamenitemu Velenjčanu in zaslužnemu slovenskemu politiku dr. Karlu Verstovšku (ob 145. obletnici rojstva) z odkritjem kipa (akad. kipar J. Smole) in monografijo/politično biografijo (avtorja dr. A. Gačič in dr. G. Jenuš, izdala Velenjska knjižna fundacija) + ustanovna skupščina Šaleškega društva "general Maister" Velenje 

Fotoreportaža Jurij Vižintin (21. nov. '16)