22. LIRIKONFEST VELENJE (2023)
Festivalna tema: UMETNA INTELIGENCA, KAJ PA JE TEBE TREBA BILO!?
FESTIVALNE REFLEKSIJE lavreatov idr. književnih ustvarjalcev // DEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE
Sreda, 7. JUNIJA 2023, med 9.30 in 13.00 v Vili Bianca (Velenje, Stari trg 3)
Tema debatnega književnega omizja/Lirikonfest 2023: Umetna inteligenca, kaj pa je tebe treba bilo!?
Kozma Ahačič (dobitnik »mednarodne Pretnarjeve nagrade 2023« – častnega naslova »ambasador slovenskega jezika«; foto Tatjana Splichal)
Umetna inteligenca temelji na velikih jezikovnih modelih, ki razmišljajo na podlagi matematičnih zakonov verjetnosti in ustreznosti. Premore torej natanko toliko pesniškega duha, kolikor se ga je uspela naučiti s kombinatoriko dosedanjih besedil. To je po eni strani veliko, saj si z njo lahko pomagamo, če želimo napisati nekaj povprečnega. Ker je sposobna generirati ogromno količino novih besedil, bodo lahko umetniki z njeno pomočjo pesnili tudi tako, da bodo iskali tiste verze, ki bodo s pomočjo kombinatorike vendarle prinesli tudi nekaj presežnega: ali je to zgolj prevod kake tuje misli – tega žal ne bomo mogli vedeti (ali vsaj zaenkrat še nismo sposobni strojno odkrivati).
Na umetno inteligenco lahko zato gledamo kot na obrtniški del poezije. Tistega dela poezije, ki pravzaprav ločuje dobro poezijo od slabe, umetna inteligenca nima, saj se ga ne da matematično poustvariti. Tega dela poezije ne bomo mogli ujeti tudi na ravni prevajanja poezije, kjer bo umetna inteligenca lahko prodrla kvečjemu do ravni povprečnih literarnih prevajalcev, nikakor pa ne do prevajalcev, ki prevedejo tudi tisto, kar je v pesmi presežno, težko matematično določljivo in opisljivo.
Za vrhunsko poezijo zato pojav umetne inteligence ne pomeni kakršnih koli velikih sprememb, prej zanimiv izziv. Pesnjenje na nižji ravni pa bo izgubilo svoj nekdanji (torej trenutni) čar. S tega vidika bodo veliki jezikovni modeli zagotovo zaznamovali pesništvo povsod po svetu. Blef bo manj cenjen, kot je trenutno. Iskrena izpoved, navdihnjena z vedno novim, pa bo ohranjala svojo vrednost. Kakor se je nekoč zdelo nemogoče pesništvo brez potujočih pevcev, nastopajočih pesnikov ali igralcev, pa je prišlo obdobje knjige; tako se nam danes lahko zdi sobivanje z umetno inteligenco nekaj nezdružjivega z umetniškim ustvarjanjem, pa je zgolj eden od korakov v razvoju človeške družbe.
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (2): Samo Rugelj
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (3): Meta Kušar
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (4): Zoran Pevec
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (5): Ivo Stropnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (6): Tonja Jelen
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (7): Marjan Pungartnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (8): Pia Pogorelčnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (9): dr. Ledia Dushi
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (10): Fabiano Alborghetti
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (11): Zlatko Kraljić
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (12): dr. Glorjana Veber
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (13): Andraž Polič
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (14): Borut Gombač
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (15): Stane Špegel
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (16): Željko Perović