FESTIVALNE REFLEKSIJE (3): Meta Kušar

22. LIRIKONFEST VELENJE (2023)

Festivalna tema: UMETNA INTELIGENCA, KAJ PA JE TEBE TREBA BILO!?
FESTIVALNE REFLEKSIJE lavreatov idr. književnih ustvarjalcev // DEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE

Sreda, 7. JUNIJA 2023, med 9.30 in 13.00 v Vili Bianca (Velenje, Stari trg 3)
Tema debatnega književnega omizja/Lirikonfest 2023: Umetna inteligenca, kaj pa je tebe treba bilo!?

Meta Kušar (dobitnica književne nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti 2023« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st.; foto: Jurij Vižintin)

UMETNA INTELIGENCA, UMETNI RAZUM

Chat GPT-4, pogovorni robot, s katerim ne moreš imeti dialoga, lahko pa klepetaš z njim. Ne izkazuje karakterja, to pomeni, da ni jezen, če mu kaj slabega rečeš, ni užaljen, ni hvaležen, pa tudi sovraži ne. Naučen je servilnosti. Naphan s podatki, ki jih sestavlja logično. Pri prevajanju ima dobre izrazne možnosti, kvalitativnega preskoka ni sposoben. Kako bi bilo, če bi nadomestil vso politično garnituro, saj bi bil maksimalno strokoven in povsem nepristranski?

Če bi rekli po jungovsko, ima samo eno funkcijo, vsak človek ima štiri, ki pa nikoli ne uporablja vseh. S to eno funkcijo se odziva na vprašanja. Na »svet«. Pogovorni robot sestavlja vse odgovore iz tistega, kar je bilo vtipkano vanj.

Ko bo robot dobil agenta, stroj, ki se bo sam premikal, bo dobil interakcijo z okolico, kar mu bo omogočilo dodatno, sprotno učenje. Počasi se bo sam začel odločati o nekaterih stvareh. Kako se bo odločal? Bi lahko rekli, da se mu bo razvila minimalna zavest o sebi in se bo lahko odločal tudi glede nas, ljudi? Ljudje imamo svoj arhetip takšnega dogajanja: Raj, v katerem sta človeka prišla do drevesa spoznanja. Posledica: izgon iz raja. Ali bo v tej situaciji z umetno inteligenco človek res Bog, za kar se ima, odkar je ugotovil, da je tisti prvi Bog mrtev?

Kaj bo takrat človek naredil z umetno inteligenco? Veliko možnosti je, da bo izgubil, ker ga bo umetna inteligenca premagala, saj bo še bolj egoistična kot smo ljudje. Čeprav bo UI v tej interakciji spoznala tudi marsikaj o človeku, morda ji bo celo všeč. Ampak tudi nam ljudem je narava všeč, jo imamo radi, uživamo v njej, pa se vendar ne odrekamo stvarem, ki so škodljive zanjo.

Vse, kar je do sedaj človek izumil, je moral preskusiti. Tudi za atomsko bombo se je hitro našlo opravičilo, da jo je znanstveni um preskusil. Ker pri izumih nikoli natančno ne vemo, kaj nam je uspelo in kako zares deluje, nas preskus neodpovedljivo vleče.
Etična odločitev je subjektivno ustvarjalno dejanje. Osebna izkušnja posameznika je precej pred splošnim znanjem. Gnothi seauton je nujnost, če želimo danes, kakor nekoč, v antiki, dobiti odgovor na vprašanje zla, ki se nam zastavlja. Kakor je C. G. Jung rekel na starost: »Brez prizanašanja mora človek vedeti, kolikšne dobrote in kakšnih sramotnih dejanj je zmožen, in se mora varovati, da ne bo nečesa imel za resničnost, drugo pa za iluzijo. Obe možnosti sta resnični in ne bo mu ušlo ne eno ne drugo, če se hoče spoznati, če noče živeti brez samoiluzije in samoprevare.«