22. LIRIKONFEST VELENJE (2023)
Festivalna tema: UMETNA INTELIGENCA, KAJ PA JE TEBE TREBA BILO!?
FESTIVALNE REFLEKSIJE lavreatov idr. književnih ustvarjalcev // DEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE
Sreda, 7. JUNIJA 2023, med 9.30 in 13.00 v Vili Bianca (Velenje, Stari trg 3)
Tema debatnega književnega omizja/Lirikonfest 2023: Umetna inteligenca, kaj pa je tebe treba bilo!?
UMETNA INTELIGENCA IN POEZIJA
Splošno rečeno je umetna inteligenca (UI) razvojno polje, ki spreminja naš način delovanja in življenja nasploh. To vključuje kreativnost inteligentnosti, ki bi se morda lahko razvila neodvisno od človeka. Ob tem se zastavlja vrsta vprašanj, ki se nanašajo na mejo med človeško in UI, na različna etična vprašanja, ki se porajajo ob tem, v zvezi s poezijo pa je zagotovo pomembno vprašanje, ali lahko UI razvije občutek emocije. Ali se da UI programirati, da čuti čustva? Čustva so kompleksni odzivi na dražljaje, ki vključujejo različne fiziološke in kognitivne procese. Ali lahko te procese posnemajo sistemi UI prek algoritmov in tehnik strojnega učenja? Čeprav lahko sofisticirani sistemi UI simulirajo čustvene odzive, pa vendarle nimajo enakih temeljnih bioloških in kognitivnih zmožnosti in izvajanja procesov, ki jih povzročajo človeška čustva. Pa vendar lahko nadaljujemo z vprašanji, kot so: Ali lahko UI ogrozi človeško avtonomijo? Je UI lahko ustvarjalna? Ali UI poseduje moralni kompas? Kaj se lahko UI nauči od človeka? In za nas je ključno vprašanje – Ali UI lahko piše poezijo? S tem da s poezijo mislimo na njen edini pravi pomen, to je izjemna, edinstvena, odlična, ne pa navadna, povprečna ali šibka poezija.
Poezija je abeceda sveta. Beleži dobro in zlo, ljubezen in sovraštvo, naše strahove in tesnobe. Poezija je samonanašalna, večpomenska, avtopoetska in ne zajema le iz referencialnega polja. Izhaja iz imaginarnega, metaforičnega in metonimičnega in pogosto uporablja tudi ironijo. Pisana ni zgolj iz razumske pojmovnosti in s področja vednosti, temveč jo zaznamuje tudi osebno izkustvo. V njej se prepletajo besedne, miselne igre in ludizem, srečanje z drugačnostjo, nenavadnostjo, presenetljivostjo in osupljivostjo. Za njo je značilna jezikovna artificialnost in magija, izrekljivost neizrekljivega, iskanje izvornega cogita, je nepomirljiva s svetom in nahaja se v območju prednamskega.
V poeziji je poudarjena subjektiviteta, skrb za notranjost posameznika, je zavest o sebi, za njo je značilna preseženost samozavedanja, umika se v samoto in tišino, z besedami izraža nedoumljivo in ozavešča zunajčasne vsebine. Skozi duhovno bit prodira k pratemelju, potopljena je v atmosfero nerazumljivega, iracionalnega in čarnega, a seveda tudi povsem navadnega sveta, ki pa ga dela povsem drugačnega, kot ga vidijo vsakdanje oči.
Ali lahko vse to ubesedi umetna inteligenca … Bomo videli. Toda če – potem bomo spoznali Boga v živo – kar pa nekoliko dvomim.
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (1): dr. Kozma Ahačič
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (2): Samo Rugelj
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (3): Meta Kušar
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (5): Ivo Stropnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (6): Tonja Jelen
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (7): Marjan Pungartnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (8): Pia Pogorelčnik
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (9): dr. Ledia Dushi
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (10): Fabiano Alborghetti
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (11): Zlatko Kraljić
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (12): dr. Glorjana Veber
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (13): Andraž Polič
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (14): Borut Gombač
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (15): Stane Špegel
- FESTIVALNE REFLEKSIJE (16): Željko Perović