FESTIVALNE REFLEKSIJE (8): Pia Pogorelčnik

22. LIRIKONFEST VELENJE (2023)

Festivalna tema: UMETNA INTELIGENCA, KAJ PA JE TEBE TREBA BILO!?
FESTIVALNE REFLEKSIJE lavreatov idr. književnih ustvarjalcev // DEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE

Sreda, 7. JUNIJA 2023, med 9.30 in 13.00 v Vili Bianca (Velenje, Stari trg 3)
Tema debatnega književnega omizja/Lirikonfest 2023: Umetna inteligenca, kaj pa je tebe treba bilo!?

POEZIJA V OBJEMU UMETNE INTELIGENCE
»Obsedenost« s ChatGPT – UI in »umetna« poezija (Predstavitev primerov/poskusov ustvarjanja in prevajanja pesniških besedil/pesniških zbirk, napisanih in prevedenih s tehnologijo UI (ChatGPT idr.))

(…) Umetna inteligenca počasi spreminja svet in postaja vse bolj pomembna tehnologija v 21. stoletju, pri čemer stroj oziroma programska oprema imitira lastnosti človeka, tako da razmišlja, načrtuje in ustvarja podobno kot človek. Kljub temu pa umetna inteligenca ne more nadomestiti občutij človeka in je v nekaterih pogledih marsikdaj pomanjkljiva. Poleg ustvarjanja slik in reševanja težjih matematičnih vprašanj lahko ustvarja tudi poezijo. Umetna inteligenca izziva in skorajda ogroža človeško ustvarjalnost. In če je umetna inteligenca lahko deluje v vlogi pesnika, katere druge vloge še lahko prevzame?

(…) V angleščini se je uveljavil izraz paitry in se nanaša na poezijo, ki jo je napisala umetna inteligenca (poetry + AI = paitry). --
Google je ustvaril svoj program, imenovan Verse by Verse, ki z uporabo umetne inteligence ustvarja pesmi na podlagi pesnitev 22 klasičnih ameriških pesnikov (Whitman, Poe, Emerson itd.). Pri generiranju lahko človek izbere tri pesnike, ki bodo njegove muze pri generiranju besedila, nato pa še določi obliko pesmi (štirivrstična kitica, prosti verz ali dvostih), število zlogov v posamezni vrstici in rimo. Nato mora človek napisati prvo vrstico, na podlagi katere so nato generirani odzivi treh muz. Kot je razvidno iz imena programa (»verz za verzom«), nadaljnje vrstice generira program, pri čemer pri vsaki muzi ponudi po tri vrstice besedila, pisanega v slogu, kot ga je pisala muza. Človek nato sam izbira med predlaganimi vrsticami in jih vstavlja v pesem. Ko se odloči, da je pesnitev končana, jo zaključi s klikom na gumb Finish (sl. Zaključi) in navede še naslov pesmi. Program nato še ponudi predlogo pesmi, kjer so navedeni naslov pesmi, besedilo pesmi, avtor pesmi in muze, ki so mu pri tem pomagale, ter navedba, da je to pesem ustvaril program Verse by Verse. V tem primeru program ni sam generiral celotne pesmi, ampak mu je pri tem z lastnimi izbirami pomagal človek.

(…) Zanimalo nas je, ali lahko umetna inteligenca ustvari enako dobre pesmi, kot jih lahko ustvari pravi pesnik, ali ima besedilo enako kakovost, kot jo ima delo, ki ga ustvari pesnik, ter ali se pri tem izbrišejo občutja in smisel.
Pogledali smo različne programe, ki delujejo na podlagi umetne inteligence, predvsem tiste, ki so sposobni pisati literarna dela oziroma poezijo. Našli smo tri programe, in sicer ChatGPT, ki je program ameriškega podjetja OpenAI in je sposoben odgovarjati in pisati tako v angleščini kot tudi v slovenščini, prosto dostopni program Poem Generator, ki piše izključno pesmi in generira besedila le v angleščini, ter program Smodin, ki piše le eseje in članke v 103 jezikih, vendar je največji obseg možen v angleščini.
Uporabili smo program ChatGPT 3.5 in ga preizkusili v pisanju pesniških del v angleščini in slovenščini.

(...) Po pregledu primerjave je vidno, da slovenski prevod, ki ga je prav tako ustvarila umetna inteligenca (spletni prevajalski program), vsebuje kar nekaj napak, predvsem sledi izvirnemu besedilu v smislu ločil in uporablja dobesedni prevod. Program je v pesmi uporabil vse zahtevane parametre, tj. prosti verz, vse ključne besede in obliko pesmi. Program je sam generiral besede in oblikoval povedi glede na podobno pojavnost oziroma sorodnost besed. V slovenščini je prevod zvesto sledil izvirniku, vendar ni ohranil igrivosti besedila v angleščini. Pesnitev z objektivnega vidika ustreza zahtevam, ki jih je postavil človek, vendar ne izraža občutij in globljega pomena, ki jih lahko izrazi človek kot misleče in čuteče bitje.

(…) Kot rezultat raziskovanja in (s)poznavanja programa smo z njegovo pomočjo ustvarili pesniško zbirko v slovenščini, ki je podvržena subjektivni kritiki vsakega posameznika, ali je »dobra« ali ne, ali je zajela občutja, pomen in smisel, ki jih drugače lahko poustvari le človek; nastala pa je v odgovor na ukaz: »Napiši mi pesem, ki je prosti verz (torej brez rim) in ima dve štirivrstični kitici, tema pesmi pa je …«, pri čemer smo tri pike nadomestili z različnimi temami pesmi. Poskusili pa smo tudi s pesmimi v angleščini, prevodi pa so bili v lastni režiji, torej da so prevodi delo človeške in ne umetne inteligence. Ugotovili smo, da program v angleščini, kljub mnogim ukazom, naj ne piše rim in da mora biti pesem napisana v prostem verzu, tega ni upošteval in je ignoriral vse parametre. Pisal je v rimah in velikokrat, kljub ukazu za dve štirivrstični kitici, napisal tri kitice ali celo več. Program smo večkrat opomnili, naj popravi in naj ne piše rim, vendar je po določenem času le še ponavljal že napisano pesem (...)