Ivo Stropnik, književnik; glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF);
vodja mednarodnega književnega festivala Lirikonfest Velenje;
Ivo Stropnik (roj. 3. avg. 1966 v Celju, otroštvo in mladost v Ravnah pri Šoštanju; študij slovenistike na FF v Ljubljani; pesnik, mladinski pisatelj, urednik, lektor in podjetnik v kulturi (kreativna, pisateljska, lektorska in založniška asociacija Velenika). Od 1993 živi in ustvarja v Velenju, kjer je bil več let zaposlen pri Kulturnem centru Ivana Napotnika in kasneje Knjižnici Velenje kot urednik publikacij. Poleg avtorskega književnega ustvarjanja je dejaven tudi domoznansko-publicistično, literarnoorganizacijsko, literarnomentorsko ter lektorsko. Je član Društva slovenskih pisateljev.
L. 1994 je bil v Velenju pobudnik ustanovitve založbe Pozoj in med 1994 in 2000 urednik knjižnega programa. Uredil in jezikovno redigiral preko sto domoznanskih, leposlovnih idr. publikacij (mdr. več izdaj šaleških lit. in domozn. publikacij Hotenja, Fragmenti, Šaleški razgledi idr.).
L. 2000 je bil pobudnik ustanovitve Ustanove Velenjska knjižna fundacija (UVKF), kjer je od 2001 glavni in odgovorni urednik knjižnih edicij ter pobudnik in večletni organizator književnih prireditev, nagrad idr. akcij, od 2008 združenih v Mednarodni Lirikonfest Velenje (festival liričnih umetnosti/liričnega občutja, »rezervat za poezijo«) z osrednjimi tradicionalnimi dogodki: Herbersteinsko/mednarodno književno srečanje v Velenju (tradicionalno od 2002), mednarodna Pretnarjeva nagrada ambasadorjem slovenske književnosti in jezika po svetu (osrednja slovenska zahvala mednarodnim posrednikom SKJ, podeljevana v Velenju od 2004), Akademija Poetična Slovenija z vseslovensko književno nagrado velenjica-čaša nesmrtnosti za 10-letne vrhunske pesniške opuse v 21. st. (podeljevana v Velenju od 2006); nagrada krilata želva za najboljši slovenski potopis (od 2017); Mednarodna književniško-prevajalska rezidenca v Velenju z 21-dnevnimi ustvarjalnimi bivanji književnih ustvarjalcev in tujih prevajalcev novejše slovenske umetniške literature (od 2007) idr.
L. 2005 je bil pri UVKF soustanovitelj pesniške revije Poetikon (med 2005 in 2006 njen glavni urednik). Od 2007 je pri UVKF ustanovitelj in odgovorni urednik festivalne antologije Rp. Lirikon21 (mednarodne literarne revije za izvirno in prevedeno evropsko poezijo ter potopis XXI. st.), v okviru katere je vsakoletno podeljeno mednarodno festivalno priznanje lirikonov zlát (za vrhunske revijalne prevode poezije 21. st. v slov. ali iz slov. v druge evropske jezike) ter organiziran celoletni cikel Lirikon(fest)ovih degustacij izbrane slov. in prevodne poezije idr. liričnih umetnosti (s predstavitvami po Sloveniji in občasno v tujini).
AVTORSKO LEPOSLOVNO DELO: med 1983–2020 objavil enaindvajset samostojnih knjig leposlovja za odrasle in mladino, od tega štirinajst zbirk poezije za odrasle: Zlati metulji (dijaška pesmarica, 1983), Redčena konjenica (pesniški listi v grafični mapi P. Matka, Fragmenti, 1991), Podtalnica (didaskalije, didaskalično, 1991), Skrivalnica v očesu (1993), Lastna imena mojega doma (1997), peteroknjižje Slovarjenje melanholije in radoživosti I–V: Rosa ni pozabila name (1997), Daljave (1998), Triangel (poetični triptih, 2001), Nate mislim, votlina v glavi (2006), Knjiga šumov (2009); antologija Nazaj k živali (sto izbranih pesmi, 2008); XXXL – Velike ljubezni (2012); Šivala je zvezda deklico (2018); Od anusa do želve (2020). – Piše senzibilno-modernistične pesmi, oblikovane z avtorsko t. i. lirsko-slovarskimi gnezdi, ki jih prepletajo lingvizem, filozofija, pripovednost z dvojinsko subjektiviteto, scenaristično-didaskalično in enciklopedično-slovarsko upesnjevanje jezika, starožitnosti, heraklitske zavesti, melanholije, sangviničnosti in hedonizma ter pogosti strukturni simboli in motivi absurda, beline, ezopstva, estetike lepega-grdega, čutnega idr. – S poezijo za odrasle je predstavljen v revijalnih, festivalnih in antologijskih prevodih v hrvaščino, srbščino, angleščino, češčino, poljščino, bolgarščino, francoščino, nemščino, nizozemščino, litovščino, ruščino idr. Obsežnejši knjižni izbor iz avtorjevega pesniškega opusa je preveden v hrvaščino (Dizanje kamena, 2014, prev. Željko Perović).
Objavljene knjige za otroke in mladino: Ko je vsaka pot za pol ure daljša (domoznanska slikanica, 1996; tudi scenarij za istoimenski videofilm, 1996), Plenične za gospodiče in gospodične (ilustr. pesmi za otroke, 1999), Velenjice/Dogodivščine vilenjaka Šalčka (deset pravljic z motivi in liki iz šaleške slovstvene folklore, 2001), Lovec in sedem vozličkov (sto ilustr. ugank, 2003), Z Botro pujso na potepu (slikanica, 2004); antologija Nikoli odrasle (izbrane in nove pesmi ter uganke za otroke, 2010); Dudovo drevo/Drevo Babilon - 10-jezična kamišibajska slikanica (2020).
L. 2002 je v Velenju ustanovil lutkovno-gledališko skupino Pet prstov preštej (kasneje preimenovana v Dudovo drevo), ki je med 2002–2014 mdr. uprizorila več njegovih besedil/iger za otroke (knjižno obj. v Velenjicah/Dogodivščinah vilenjaka šalčka, 2001): Dudovo drevo, Ognjeni grad, Hudolukenjček, Slonček mastodonček Dondi, Izgubljene coklice, Marička z zelenega vrtička, Razkačen Poskok, Jezernik Velenjč idr.
Občasno piše tudi songe (ps. Toni Pivosrk): Hipokrensko vino (poetično-satirični kabaret, 2005); nekaj njegovih besedil je uglasbenih.
Iz uredniškega in publicističnega dela: je (so)avtor in (so)urednik več šaleških domozn. in lit. zbornikov, monografij idr. knjižnih izdaj, mdr. Šaleški ibidem (antologija šaleškega pesniškega ustvarjanja, 1990), Mlinškovo berilo (izbrani etnološki in slovstveni zapiski, ur. skupaj z J. Hudalesom, 1991), Velenje (monogr., soavtor in stilizacija besedila, 1992), Kajuh – pesnik vseh letnih časov (monogr., sour., 1994, 2014), 140 let organiziranega knjižničarstva na Šaleškem (Šaleški razgledi 11, 1994), Izbrane šaleške slovstvene biografije (Šaleški razgledi 11, 1994; pobuda za šaleški biografski leksikon), jezikovna posodobitev in ur. ponatisov mlad. romana Beli dvor (p. 1997) in mlad. povesti Nekoč je bilo jezero (p. 1999) rojaka G. Šiliha; Velenje (monogr., soavtor in stilizacija besedila, 2002), Velenje prisrčno – Sto in sto pogledov na mesto z očmi fotografov in pesnika (mala fotomonogr. mesta Velenje z avtorsko pesnitvijo Visoka pesem Velenju – mestu s sanjami, 2010) idr.
Za svoje delo je prejel Napotnikovo priznanje (1990), Trubarjevo listino (1994) in mednarodno priznanje novosarajevsko pero (za povezovanje bosanske in slovenske književnosti ter popularizacijo sodobne besedne umetnosti, 2009 v Sarajevu).
Od anusa do želve: tisoč vprašanj za noben odgovor
Nova lirskoslovarska gnezda za Slovar melanholije in radoživosti (A–Ž); v dodatku prenovljena samostojna objava zbirke Šivala je zvezda deklico (SMIR, 2018) ter izbor v angleškem jeziku.
(elektronska objava)
Gost Dnevov poezije in Vina na Ptuju 2020
Lirskoslovarska gnezda (PDF)
Šivala je zvezda deklico
Knjiga podvprašanj
SLOVAR MELANHOLIJE IN RADOŽIVOSTI (A–Ž)
652 izbranih "lirskoslovarskih gnezd" iz avtorjevega 35-letnega pesniškega opusa (1983–2018) ilustriranih z novimi podvprašanji.
Prva celovita redakcija/izdaja
(elektronska objava)
AVTORSKA VIZITKA
Ivo Stropnik │ Cesta talcev 18A │ 3320 Velenje │ velenika@siol.net
ivo.stropnik@velenje.si │ Davčna 51258358 │ TRR/IBAN SI56 0240 0208 2856 424
NLB│p. Rudarska 3 │ Velenje │ SWIFT/BIC LJBASI2X │ Avtor ni registr. zavezanec za DDV