Ángel González (1925–2008), španski književnik (foto www)
Ángel González
Uvod v pravljice za živali
(iz španščine prevedla Barbara Pregelj)
Več sto let
je bila navada takšna:
poučevati ljudi z zgodbami,
ki so jih živali pripovedovale z modrim glasom,
svečanim videzom ali premeteno zvijačnostjo,
s trmasto vztrajnostjo v hudobiji in skoposti
ali neumnosti enaki bitju, ki so ga naslavljale.
Človeštvo dolguje
del svoje kreposti in modrosti
oslom in levom, podganam, vranom,
lisicam, medvedom, škržatom in drugim živalim,
ki so služile za zgled in v poduk,
kot spodbuda in posmeh
živalim tujemu razumu
pri iznajdljivem in bistrem Grku,
strogem Rimljanu, umetelnem
Evropejcu,
Zahodnjaku, če drugih sploh ne omenjam.
Danes bi želel – in oprostite mi to predrznost –
poplačati vso dobroto, ki smo je bili deležni
od združbe nerazumnih
in popisati kakšno značilno ravnanje,
kakšen odtenek človeškega vedenja,
ki bi bil morebiti vzgojen
za ptiče in ribe,
za mehkužce in sesalce,
ki bi veljal tako za najpreprostejše
amebe,
kot za katerega koli vretenčarja.
Naša družba je že zrela
in človek je za seboj pustil mladostna leta
in v svoji zahodni starosti
je lahko zgled psu,
da bi pes postal še bolj
pasji
in lisjak bolj potuhnjen
in lev še bolj divji in krvoločen
in osel še večji osel
in vol še bolj omejen in še manj podoben biku.
Vsaki živali, ki se želi
izpopolniti v tej svoji vlogi
– bodisi
z bojevitimi ali mirovnimi nameni,
iz finančnih ali duhovnih razlogov,
ali pa zgolj iz ljubezni do stvari same –
dajem tale nasvet:
naj opazuje homo sapiensa, in naj se kaj nauči.
© UVKF, Rp. Lirikon21 (III/2007/2–3), uredil Ivo Stropnik
Pesem izbrala Urška Zupančič
Ostali prispevki Čitalnice Pri pesniški duši
Lirikonfestove antologije
Rp. Lirikon21 (2016)