Denis Škofič (osebni fotoarhiv) 

Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020 
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti 

Denis Škofič
(festivalno izbrani književni gost 19. Lirikonfesta Velenje (2020))

Motivno-tematska podobnost oz. enoinistost v poeziji in nasploh umetniški literaturi 21. st. (v preteklem in tem desetletju) 

Če pogledamo na slovensko pesniško produkcijo v zadnjih desetih letih z motivno-tematskega vidika, je mogoče zaznati, da najbolj izstopa poetološka tematika, ki zadeva tako sam akt pisanja poezije kakor tudi vlogo poezije in pesnika v družbi. V sklopu le-tega opazneje izstopa motiv »nezmožnosti izražanja«, in sicer v smislu, da pesniku jezik, ki mu je dan in za katerega se zaveda, da je zaznamovan družbeno in kulturno, ne omogoča, da bi lahko sebi ustrezno izrazil svoje misli in občutja. Pri tem mnogi pesniki izhajajo iz strukturalizma in poststrukturalizma. Motiv »nezmožnosti izražanja« najpogosteje nastopa skupaj z motivnim parom molka in tišine, ki je postal s svojo pogostostjo in skorajda epigonskim načinom rabe kliše(jske) sodobne slovenske poezije. Frekventnost te tematike in motivov najverjetneje leži v položaju, ki ga ima poezija na literarnem polju in v družbi sami. Glede na število ustvarjalcev in tudi število nagrad, ki jih za pesništvo podeljujejo oziroma za katere se lahko potegujejo tudi pesniške zbirke, zavzema poezija v Slovenji glavni delež na literarnem polju, vendar ima od vseh literarnih zvrsti najmanjšo publiko, kar izhaja iz njene forme, ki zahteva bolj kompetentnega bralca, bralca z večjim umskim vložkom v samo delo. Glavnino bralcev slovenske poezije predstavljajo pesniki sami in tisti, ki bi to radi postali, ter literarni kritiki. Zaradi tega in trenda, ki so ga ustvarile centralizirane založbe s svojim programom izdaj, prihaja do porasta poetološke teme ter motivov, vezanih nanjo, saj se po eni strani lahko s tem najbolj identificirajo bralci, ki – kot je že bilo rečeno – izhajajo iz pesniških krogov, po drugi strani pa zaradi založniške programske politike, ki je ustvarila določeno pesniško tradicijo oziroma dojemanje, kakšna naj bi bila dobra poezija, ustvarja ravno te bralce-pisce.

* * *

Denis Škofič
Ljudski običaj 

Odpravita se dva pozvačijna,
eden z zemljevidom otroške risbe,
drügi z zemljevidom novin,
vsakši na svojo paut.
Eden vabit mladoženčeve,
drügi snehine.
Gostüvanje se ženi.

V eni čutari prosau,
v drügi čutari vijno,
v torbi hlebec krüha,
v rokaj pa lesena sekira
s temenom iz ježeve kauže
in pa raug.
Gostüvanje se ženi.

Na glavi krščak iz lepenke,
šteri je okrašeni
s pavjim, fazanjim
in kokautovim perjon.
Obloženi pa z rožmarijnom,
roženkravtom, umetnimi raužami
in papirnatimi cmejri.
Gostüvanje se ženi.

Na naugah pa
dva zvunčka
na vsakšun koleni.
Gostüvanje se ženi.

Hodita od vasij do vasij
in davleta piti in pijeta samiva:
naše snehe mlejko.
Hodita od hiže do hiše
in davleta piti in pijeta sama:
naše snehe mleko.
Hodita od vrat do vrat
in dajeta piti in pijeta sama:
mleko naše snahe.
Hodita in prinašata srečo
in srečno pomlad.
Vse bolj Tantadruja,
vse bolj rogata,
vse bolj kosmata
in z vse daljšim rdečim jezikom.

Na razpotju se srečata znova
s povsem doraslim jelenjim rogovjem,
ki kakor cvetova odpre svoja sovja krila.
Nato se ustopita in zaženeta drug v drugega,
da bela noč črno odzvanja od gibâtih ministrantskih zvončkov.
Gostüvanje se ženi.

LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (0)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (1)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (2)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (3)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (4)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (5)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (6)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (7)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (8)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (9)
Lirikonfestovo podnebje 2020