Maja Razboršek (osebni fotoarhiv)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
Maja Razboršek
(festivalno izbrana književna gostja 19. Lirikonfesta Velenje (2020))
Babilonski in slonokoščeni stolpi pesniško-potopisnega omamljanja
Iz vsega se da narediti pesem. Omejitev je le v razumevanju. Nenehno ponavljanje besed in besednih zvez, ki jih narekujejo čas in okoliščine, predrugači pomen. Nekatere potisne čez mejo slabšalnosti. Nekatere na novo osmisli, jim doda nov zven. Pesnik se dodobra namuči, kadar se zoperstavi temu pomenskemu toku. Zelo težko bo, denimo, poslej upesniti Sončevo korono s težnjo, da prestopiš vsiljeni pomen. Ali pa zelo podžigajoče, vredno slehernega zamaha, tudi tistega v prazno! Na tej točki se poezija lepo rima z egomanijo.
A ne brez pridržka: mogoče mi bo uspelo. Zagotovila ni. Niti notranjega. Kdove kaj bo odsevala gladina? Bo vredno samoobčudovanja in tveganja kazni, ki po pravilu pritiče vsakemu Narcisu? Je vredno pisati brez zoperstavljanja pravilom, redu, kaznim?
Izrabljenost fraze: nič več ne bo tako, kot je bilo, nas glede na govorca ali vsebino bodisi razburi ali zdolgočasi do zehanja, a za pesniško-potopisno omamljanje vsaj deloma drži. Skušam si zamisliti potovanje po novem, po koronsko. Ni dovolj samo sanjati navdihujoče otoke z zvenečimi imeni, treba jih je zagledati, zaduhati, okusiti … Na koži, v živo; spletno ne zadostuje; skozi masko in zarošena očala je vse drugače. Zavidam sproščenim fotografirancem iz preteklih poletij. Nikjer nobene maske. V razdalji, ki so si jo sami določili. Saj smo slutili, da se bo enkrat zgodilo. Mnogokrat smo prebrali, videli, bili smo posvarjeni. Ne bo se zgodilo nam, smo se tešili in slepili, to čaka neko prihodnjo, izgubljeno generacijo. Ker smo to nenadoma postali mi, se nam zdi krivično. Kot nalašč za prazne strani, ki jih je treba razdevičiti: potopis iz krajev, ki jih ne bom obiskala? In če je pesnjenje tako ali tako neke vrste samoizolacija, tudi stolp zadobi drugačen pomen. Ni nujno, da je babilonski ali slonokoščen, lahko je kamnit, samo kamnit. Iz takega vam pišem.
* * *
Maja Razboršek
Parni organ
Drevesa se rokujejo tako,
da se dotikajo z vejami,
podrhtavajo z listi.
Izmenjujejo si ptice
in zaupnost vetra.
Podobna so si,
kot je ljubezen podobna ljubezni,
torej različna,
raznolična
izraščajo vsako iz svoje resnice.
V čem pa je ljubezen podobna
očem, ledvicam, ušesom …
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (0)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (1)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (2)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (3)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (4)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (5)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (6)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (7)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (8)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (9)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (10)
Lirikonfestovo podnebje 2020