Ivo Stropnik (foto Jurij Vižintin)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
Ivo Stropnik
(pesnik in urednik, programski in organizacijski vodja Lirikonfesta Velenje 2002–2020)
»Glodaj me!«
Naj mi bo kot (zaenkrat še neizčrpanemu) protagonistu velenjskega Lirikonfesta – v zadnjih dveh desetletjih (so)krivemu za vržene debatne kosti dosedanjim (devetnajstim) Herbersteinsko-Lirikonfestovim književnim omizjem (2002–2020) – dovoljeno, da na letošnja debatna izhodišča odgovorim kar s svojimi, po naravi sprašujočimi se verzi – za odgovore izbranimi lirskoslovarskimi gnezdi, ki s podvprašanji konkretno reflektirajo oz. pesniško odgovarjajo mdr. tudi na vprašanja, zastavljena enaindvajseterici festivalno izbranih na sklicno temo letošnjega festivalnega književnega omizja »o babilonsko-slonokoščenih stolpih pesniško-potopisnega omamljanja«, razgledno izstopajočih iz »praznih strani slovenske/evropske poezije/literature 21. st.«; »praznih« zaradi notranjih in zunanjih konstelacij (pre-moči in nemoči) »enoinistosti, prepotentnosti in egoizma, androcentrizma in ginocentrizma ter centralizma književnega ustvarjanja«, ki sta se jih v času koronapandemije na začetku tretjega desetletja 21. st. morda dodatno in globlje dotaknila še »dvom in strah« (o smislu in ne-moči) pesniškega in potopisnega izrekanja, občutenja?
* * *
babilon – Z mojim jezikom ne prideš več v Deveto deželo. A jezik, naredim ti tak stolp – do neba, da se bodo mladeniči vzpenjali nanj, skakali z njega in se ubijali. Dekleta, ljubice, bodo zaljubljeno zrle v sesute obraze; oči njihovih ubitih mladeničev bodo govorile: »Imam te rad, imam te rad. S stolpa – izpod neba skočim zate, da ti dokažem svojo ljubezen!«
Jezik je iz treh svetov: iz zemlje Videnega in iz zemlje Razumljenega, iz neba Slišanega in iz neba Slutenega ter iz pekla Izrekljivega in Dojenega iz pekla. Jezik je sin Jezika, ki ga še nismo spoznali; samo verujemo vanj – v slepo besedo tolažnika.
V mojem jeziku je vse izrekljivo, kar je minljiva vrednota sveta. A izrekljivo v nasprotnosti blišča? Govori tak jezik slutnja z neba? Bo dojno mleko tako izrekljivo za zemljo v prividu, za danes nerazumljivo glasilko v krvavi roki sveta?
Jezik, zmanjkuje ti ravnotežja! Jezik, zmanjkuje ti duše! Naredim ti tak stolp – do neba, da se bodo mladeniči vzpenjali nanj, skakali z njega in kričali v zamolčanih jezikih. Jezik, imam te rad in ti z vetrom darujem binkoštno rženo klasje! –
* * *
babylon – With my language you no longer get to Wonderland. But, language, I shall make you such a tower – up to the sky, so that young men will climb up it, jump from it and be killed. Girls, sweethearts, will gaze enamoured at smashed faces; the eyes of their killed boys will say: “I love you, I love you. From the tower – from the sky I jump for you, to prove my love to you!”
Language is from three worlds: from the land of the Seen and the land of the Understood, from the sky of the Heard and the sky of Premonition, and from the hell of the Utterable and the Nursed from hell. Language is the son of Language whom we have not yet met; we simply believe in him – in the blind word of a comforter.
In our language everything that is an ephemeral value of the world is utterable. But utterable in opposition to brilliance? Does the premonition from the sky speak such a language? Will breast milk so utterable for earth in a vision be for today an incomprehensible vocal cord in the bloody hand of the world?
Language, you lack balance! Language, you lack soul! I shall make you such a tower – up to the sky, so that young men will climb up it, jump from it and cry out in muted languages. Language, I love you, and with the wind I offer up to you Whitsun ears of rye!
(Translated by Roger Metcalfe)
* * *
čas (XXII) – Vse te besede, priigrane in zaigrane, ukradene in zabordeljene (v enih in istih slovarjih melanholije), so hudo bolna zmešnjava tujih sanj! …
Napajčeviniti je treba nove sanje, biti sanjan na svojih nitih. Brez izgubljene bitke za sanje te ni v nobeni pajčevini – pod nobenim pajkom, nad nobeno jasnino, v nobeni novi zavezi …
Pa bi rada bila: babilon med babiloni (ti, ki telo rišeš in točiš pomladne šume); ki bi rada bila hazard med hazardi: ruska ruleta (z enimi drznimi sanjami v bobenčku), a revolverja na tvojem čelu sploh ni: ni pajčevine, ni pajka na tvojih čipkah …
a glej: koliko vrvi, koliko brezobličnega plina, koliko globokih voda, koliko blaženih višin, koliko dinamita pod slovenskim jezikom, koliko heroina pod Evropsko unijo, koliko nič strahu z neznano raso v postelji … Nobena pesem ti ne more dati sanj, če te ni v njeni utópni pajčevini …
* * *
evrotalec – Presvetla Evropica, kakšnega človečnjaka si želiš izumreti? Še mora biti sesalec in prostitutsko ustrežljiv? Naj bo s čeljustjo odporen na nizke udarce? Z vampirskimi podočniki? Visokorasel in plavolas?
Ali hočeš raje izumreti takšnega s plešastim naglavnim grebenom? Z gibljivima mezincema na nogah in v pesti s figavim palcem? Izkažeš antropologom prihodnjega stoletja sključenega podrepnika evrotalca? Živečega na tleh, na malomeščanskih ulicah? Odpornega na živosrebrnih minus 20 in peklenskih 40 nad ničlo? Takšnega, ki je že znal uporabljati zobotrebec? Si želiš redek muzejski primerek evrotalca s pokončno hrbtenico? Ali rajši nagačenega bodibilderja?
Morda kakšnega, ki je prepuščal svoje pobite pokojne pokopavati naključnim evrotalcem? Želiš izumreti takšnega, ki je še znal piskati na parno piščal lokomotive? Domoljubnega ob tabornem ognju in vinu? Paničnega med potresi in vulkani? Evrotalca, naslonjeno mislečega na ročaj lopate? Zaljubljenega v kopja, harpune, puščice in loke?
Evropica brezmadežno spočeta, si želiš izumreti vrezovalce globokih ran in izvirnih grehov? Evrotalce, ki so v zatesnjenih promenadnih skafandrih razvijali lasten zrak in odprtih ust dihali s škrgami? Za svojim hrbtom iščoči tvoj pravi obraz? –
* * *
lapa – (Mimo vidrorepih labradorcev …) – nagnati je treba pesnike zidati elektrarne, kidati sneg, kopati premog, graditi tunele;
razgnati je treba pesnike: iz gostiln, iz cerkva, iz gozdov, da nam ne stopijo iz temne sence;
utišati je treba pesnike, preglasno vstopajo iz svoje tišine;
a spitati jih je vendarle treba, da osvajalci ne dobijo občutka, da nam jezik hira;
nagačiti je treba pesnike, jih razstaviti v muzeju novejše revolucije in opazovati njihove počasne ali hitre oblike razpadanja;
preparatorke muz, bi šle skupaj z njimi, iz čistega ljubosumja do navdiha –
* * *
animal mouth – (Walking past the otter-tailed Labradors…) – poets should be shooed, power plants should be built, snow should be shovelled, coal should be mined, tunnels should be constructed;
poets should be dispersed: from inns, from churches, from woods for them not to ever step out of a dark shadow;
poets should be silenced, they’re too loud in their coming out from their silence;
however, they should still be fattened so invaders don’t get the impression that our language is dying away;
poets should be stuffed, exhibited in the museum of contemporary revolution and observed in their slow or quick forms of decay;
the female preparators of muses would join them, out of pure jealousy of their inspiration—
(Translated by Andrej Pleterski)
* * *
lezbijka – (Dvojina je število radoživosti …) – najprej mojstrovina nato vsebina; ne, najprej poljub, do kamor gre –
* * *
lisa – Kam s spominki na ljuba mesta njenega/njegovega telesa? Koliko risb in slik pred 19. st. poznamo s prizori mrtvih žensk?
Leži na tleh več pobitih žensk na oljih in fotografijah v 20. st.?
Joče v vseh časih nad truplom ljubega kakšna ženska?
So v 21. st. že pogostejši motivi, ko na tleh leži živ moški in nad njim ihti mrtev moški? In prizori žensk, razgaljenih z dvoedino mrliško liso?
* * *
navdih – Kako blefirati navdih? Se ne pusti prepisati?
Ga je slovenskim pesnikom in pesnicam že uspelo klonirati?
Si mu lagal, navdihu, in te je boksnil v pleksus?
Te je – lažno poslan v tri vinograde besed – butnil v glavo kot bumerang?
* * *
vprašanja (brez odgovorov in ~ izven Slovarja melanholije) – Kaj vidiš? Vsaj nekaj moraš videti!? Saj nisi neobklesan knežji kamen? Kaj občutiš? Vsaj nekaj moraš občutiti!? Saj nisi ogljikov monoksid!?
Se marmor nastavlja soncu? Blešči iz kota bronasta zver? Trepeta prosojna halja očarljivega dekleta? Brez občutka za globino? – Se je slikar pognal pod prvi jutranji vlak ali prespal na tiru s proti jutru končano oljno sliko pod vzglavjem?
Potujejo barve s teboj ali ti tavaš za barvami? – Ali (pre)varane žene še naročajo sekanje glav svojih mož in njihove oči vstavljajo v pavje repe? – Ali ravnica čaka pogled s sosednje ravnice ali z vmesnega griča? – Sta pekel ali nebesa zemeljska izbira soseda? Sta pekel in nebesa še klasična pesniška žanra? Kaj je vmes? – Zakaj ima oznanjenje tresoč glas? – Znava naslikati avtoportret razdvojene dvojine? – Ali potopljen v branje slišiš zunanji svet? – Se ti demon reži s škrbastimi zobmi, ker ti verjame vse laži? – Se sprehajaš skozi tihi gozd po levem bregu šumeče reke v sebi? –
Drsijo dežne kaplje na ozadju priporočenega spletnega brskalnika na visokoločljivem zaslonu drugačno pot kakor predvidljiva živa rosa mladih oči? Drsijo z drugo izpovedjo? Naključno svobodno? – Kaj naj te še vprašam? Kaj naj ti še odgovorim? Znaš vprašati na vse odgovore? –
* * *
življenje (4) – Življenje s tem, da provinca ubija. Vendar si prav tu lahko z vsakim verzom prikličeva slovenstvo.
Ukročeni magnet sva postala.
Najina draga provinca ima dovolj sovražnikov za naju.
Samo na vrt stopiva in že obhajava njeno svetlobo. –
* * *
žvižg (17) – Rad potujem s požvižgavajočim vlakom po deželi slovenske poezije, kjer na rjastih tirih proge Melanholija–Radoživost, zmeraj z večurno zamudo, čezbesedno iztirim in znova dregnem v sršenje gnezdo: »Končati tam, kjer so pričeli drugi; glodaj me!«
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (0)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (1)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (2)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (3)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (4)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (5)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (6)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (7)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (8)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (9)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (10)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (11)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (12)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (13)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (14)
LIRIKONESTOVE DVAJSETINKE (15)
LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (16)
Lirikonfestovo podnebje 2020