LIRIKONFESTOVE DVAJSETINKE (25): Ivan Andrusjak, Mariana Kijanovska, prevajalka Andreja Kalc

Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti

Iz festivalnega berila 19. Lirikonfesta Velenje (2020)

Ivan Andrusjak
(Ukrajina) – festivalno prevedeni pesnik 19. Lirikonfesta Velenje (2020)

Mariana Kijanovska
(Ukrajina) – festivalno prevedena pesnica 19. Lirikonfesta Velenje (2020)

Izbor iz njune poezije je iz ukrajinščine v slovenščino prevedla
festivalno izbrana književna prevajalka Andreja Kalc

Iz festivalnega berila 19. Lirikonfesta Velenje (2020)

Ivan Andrusjak

Nova degeneracija
(НОВА ДЕҐЕНЕРАЦІЯ)

nismo maske mi smo stigme mask ki so nas že zapustile
nismo stene stok smo imen ki so se ob stenah luščila
k ljudem stopamo pod venci nedozorele olive
v razprtih dlaneh prinašamo grehe kakor okruške

zadnji preroki smo v deželi včerajšnjih božanstev
zadnji oznanjevalci smo velikega peklenskega carstva
ustvarjamo hrup in temu pravijo himnični spev
useknemo se v roko in temu pravijo pravila gosposka

dekleta na metlah so priležnice izgubljenih mitologij
to se mihail bulgakov skozi zlomljeni smeh prekopica
v ponorele krste se z dikanjke vnic vrača ukrajinski vij
kozaški svet preklinja riga ob dnepru ves otok hortica

v čredah blodijo ovce in ni jim števila
z najvišjih dreves kakor zvonovi pastirji bingljajo
po neraziskanih dušnih goščavah se prebijajo do zavoja
in nebo plameni z rdeče zaznamovano čeljustjo

rozenkranc s prizorišča stari kandelaber poberi
gildenstern za kulise preženi razuzdano spremstvo
pokolenje mojstrov popravlja rajske duri
ko si stari azazello margareto jemlje za ženo

Iz ukrajinščine prevedla Andreja Kalc

Ivan Andrusjak

* * *

kaj so me primorali čakati ženske in voda
peski in drevesa v roki nosnega bude
in tihi ljubimec pokorno razbira sledove
krog za krogom recitira zahrbtne talmude

in dan izmivajo zasanjani stolpci mlina
skaljeno mlev razsipa v bele terase
in glina prav kakor žena otožna in mila
tuje ladje preslikuje z ikonostasov

čemu tedaj jaz pozabljam kako diha sneg
pisma zaustavljam z ustnicami ne objokujte ne grejte
mrena je zame kakor vrt in pokora kakor greh
in vsak grad v katerem bi se vživelo ozračje

zbiram prsti pričakujte zeliščnega čaja z nebes
platna obijam da bo prostor med njimi zajezen
in glas kakor razcapanec kakor star pes
obsipa pomen zagatne besede ljubezen

in zgodb doslej je kakor pomanjkanja črnega kruha
veke naganjajo junaki mojih podob vanje vprežen
tehtam zimo toda ob njej je spet nova zimska muha
poveličujem žensko a jo beseda zmanjšuje v seženj

izmučeno nebo se skozi hotnico norčuje stekla
moledujem da bi uničil a je kositer težji od roda
steno nad krajem postavim naj ta stena
vsaj za minuto zasloni in zemljo in vodo

Iz ukrajinščine prevedla Andreja Kalc

Mariana Kijanovska

* * *

Sva sveta midva – med sanjami in nesanjami.
Ti si mi bil padel z usti na usta –
in v dvoje sva se zgodila midva. Nad nama nastala
je nebesnih otokov nebesna nagota.
Pečat – eden iz sedmih – peče, kakor vsi pečati,
napolnjuje do vrha, ogleni vse do dna.
V najbolj oddaljenem od odmevov sva še nezačeta
nebesna otoka – kakor zvezde iz bajk.

Iz ukrajinščine prevedla Andreja Kalc

Mariana Kijanovska

* * *

Nagost tvojega doma, v katerem je vse po parih –
je moja nagost, ki je v tvojem domu nastala.
Midva sva stopala (morda se prestopala) po oblaku.
Oblak se je v nebo vrasel. Oblak je korenino pognal. In se raztopil …
Ostali so grozdi in jagode – temni in krivi poslej.
Do konca sva spila vino in zaspala, da ne bo treba več spati.
Moledujem te, svojemu Črnemu človeku povej,
da imam jaz Črno presvetlo božjo mater.

Iz ukrajinščine prevedla Andreja Kalc