Petra Vladimirov (foto Bojan Puhek)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
Petra Vladimirov
(dobitnica književne nagrade »krilata želva« 2020 za najboljši slovenski potopis, knjižno objavljen v letu 2019)
Na kaj mora biti avtor/potopisec pozoren, da si ne »prisvoji« tuje kulture?
Veličina se porodi iz majhnosti. Iz ponižnosti pisca, ki se nenehno čudi, kot da je prvič tu. Ki vnaprej ne ve ničesar, zato ne more soditi in obsojati. Zgolj vpija trenutke, nianse, podobe in svetove zunaj sebe. Ob vzajemni transformaciji jih popisuje, podaja in predaja naprej. Vselej in nujno brez vzvišene nadutosti. Pri tem ne gre toliko za avtorjev slog, ključna je njegova subjektivna naravnanost. Drža brezkompromisnega spoštovanja in priznavanja soodvisnosti. Svetovi kot naravne in kulturne entitete so tam zunaj sami po sebi. Obstajajo v neskončno mnogoterih niansah neskončno mnogih opazujočih. Pisec sprva odzrcali le eno. Svojo zgodbo, v kateri se preplete z drobcem sveta. Sobivanje avtorja in neke stvarnosti skozi besedo preraste v umetnost. A če želi avtor ustvariti njeno širino, mora biti hkrati ravno prav goreč, a še vedno osebno skromen, neposesiven, da pusti prostor. Polje, v katerem lahko zaživi stvarnost v vsej svoji prvobitnosti. Pisec naj bo nad njo očaran, a ta očaranost naj ne bo izgovor za njegovo sebično prilaščanje. Njegova ljubezen na bo vzor, pobuda za ljubezen drugih. Ljubi naj, a naj prepusti in preda naprej. Kajti skozi prebiranja se v odprtem in dovzetnem besedilu dramijo še vse druge nianse, vsa druga izkustva in tako osebne zgodbe pisca prerastejo v zgodbe bralcev. Svetovi oživijo v neštetih podobah nas samih in se tako približajo absolutni resnici in njeni lepoti.