Katja Sluga (osebni arhiv)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
Katja Sluga
(dobitnica festivalnega priznanja »mlada želva« 2020 za najboljši kratki potopis mladega slovenskega popotnika)
Kako razlogi za potovanje vplivajo na končno obliko potopisa?
Rek »vsake oči imajo svojega malarja« lahko prenesemo tudi na razloge za potovanje. Nekdo potuje zaradi hrane; nekdo zato, da poležava na plaži; nekdo zato, da si ogleduje znamenitosti; nekdo zato, da spoznava nove kulture. Razlogov za potovanje je nešteto. Ti razlogi bodo vplivali na to, kaj bomo počeli na potovanju in kaj bomo kasneje zapisali v potopisu. Na primer, če nam je prioriteta degustiranje nove hrane, se bomo med bivanjem v neki državi udeleževali aktivnosti, ki so povezane s hrano in naša pozornost bo usmerjena predvsem na to. Ko se bomo vrnili s potovanja, pa nam bodo najbolj v spominu ostali tisti dogodki, katerim smo posvetili največ pozornosti. Tako bo tudi potopis nekoga, ki je posvečal pozornost okušanju hrane, opisoval povečini dogodke povezane s hrano.
Na kaj mora biti avtor/potopisec pozoren, da si ne »prisvoji« tuje kulture?
Če želimo zapisati ali opisati naša doživetja s tujo kulturo, moramo paziti, da jo opisujemo takšno, kot je, oziroma da jo opisujemo le kot opazovalci. Z drugimi besedami, pozorni moramo biti na to, da ločujemo med našimi lastnimi čustvi, ki smo jih doživeli ob stiku s tujo kulturo, in med tem, kaj le-ta dejansko je. Tako bomo opisali dogodke oziroma navade objektivno, točno tako kot so se zgodili. Opisu pa lahko dodamo tudi naša občutenja.
Ne smemo pa dopustiti, da naša subjektivnost tujo kulturo predpisuje, da jo vrednoti. Mislim, da potopisci ne predpisujejo, kaj dejansko je kultura neke države in kaj ni; kaj je pozitivna stran tuje kulture in kaj negativna; saj si tako tujo kulturo prisvojijo in z njo upravljajo.
Mislim, da moramo biti potopisci ponižni in dati vedeti bralcu, da smo le prenašalci oziroma opazovalci neke kulture, ob kateri doživljamo različne občutke.