Gabor Schein (foto osebni arhiv avtorja)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
Gábor Schein
(Madžarska) – festivalno izbrani književni gost 19. Lirikonfesta Velenje (2020)
Narcisoidna in egocentrična narava pesnikov/-ic
V pesništvu, v literarni praksi moderne dobe, sta egocentrizem in narcizem gotovo prisotna. Pri vsakem posameznem pesniku v različni meri in v primerjavi s subjektivnostjo pogosto v različnih, precej posrednih pesniških oblikah. Umetniški prostor, znotraj njega literarni trg v art world dôbi, narcizme avtorjev vidno opremi z različnimi funkcijami. Če bi imel Roland Barthes prav, ko je govoril o smrti avtorja, bi se morale funkcije narcizma ožiti, toda to se ni zgodilo. Zakaj ne?
Za liberalne poglede umetnosti je samoumevna gotovost, da umetnost nima funkcije javne storitve in ne bi bilo niti zaželeno, da bi jo kdorkoli silil v to. Vsak tak poskus bi pomenil konec umetniške avtonomije. O tem ima Vzhodna Evropa svojevrstne izkušnje, na katere nas danes spominjajo t. i. iliberalne ali nacionalistične vlade v regiji. Medij za posredovanje umetnosti je danes trg. Na trgu blago zamenja lastnika, posledično se tudi knjiga, roman in pesniška zbirka pojavljajo kot blago. So predmeti, ki jih izdelajo v založbah in tiskarnah, kupijo se na internetu ali v trgovini, imajo ceno, cena vključuje prometni davek, reklamirajo jih, ustvarjajo dobiček ali izgubo.
Pa vendarle bi težko rekli, da so knjige ali katerikoli kulturni proizvod podobni čevlju. Namenoma se sklicujem na Heideggrov primer. Težko bi imeli vsebino romana ali pesmi za blago, čeprav večina produktov v knjigarnah služi za zadovoljitev zahtev in navad kupcev. Knjigi zaradi njene vloge v evropski kulturi pripisujemo posebno avro. Ta avra je posledica prisotnosti osebnosti. Naučili smo se in taka je naša izkušnja, da se moramo za sprejemanje pomembnih umetniških del soočiti z najbolj svojevrstnimi vprašanji in dvomi lastne osebnosti. Kar pomeni, da je mehanizem učinka literature bistveno povezan s subjektivnostjo, intimnostjo, posamičnostjo. Težko bi priznali, da je tisto, kar je za nas najbolj osebno, v temelju povezano s funkcijo blaga, in da je tisto, kar imamo za svojo osebnost, z drugega vidika del in proizvod delovanja trga. Tega odnosa noče razkriti niti trg. Prav nasprotno, trg fetišizira osebno. Ne samo za diktature, tudi za delovanje trga je značilna legendarna izjava iz filma Brianovo življenje: »Vsi vi ste posamezniki.« Umetniški trg zahteva in podpira iluzijo avtonomne osebnosti avtorja in bralca. Ustvarja lažen fetiš v interesu tega, da bi se oseba zagledala kot subjekt, medtem ko je dejansko objekt delovanja trga. Narcizem je neločljiv od blagovne funkcije literarnega dela. Slaven pisatelj je s tega vidika, žal, enako rezultat delovanja trga kot pop star ali politik. Ustvarja lažno iluzijo, da lahko sredi delovanja trga osebno dobi subjektivno pozicijo, da se to lahko zgodi komurkoli, tega je zmožen vsak, biti mora le dovolj izviren in zanimiv.
Narcizem je v moderni dobi tržna fikcija osebnosti. Pot literature vidim in iščem v izoblikovanju antifikcijskih praks.
(Iz madžarščine prevedla Gabriella Gaál)
* * *
Gábor Schein
Ovidij je svoboden
(Ovidius szabad)
Nosati pesnik, lahko se vrneš,
izgnanstva je konec.
Dva tisoč let ni veliko časa, vidiš,
nič ne traja večno.
Črep panonske lončevine
je zdaj razkril tudi tvoj
obraz nosača. Ubog legionar
ga je narisal. Stavim, še s prgiščem fig
mu nisi plačal. Ti si to lahko storil.
Izgnanec pač ne more biti še
bolj izgnan. Sam upravlja voz,
sam sebe straži. In kakšna je bila pot?
Izvidnica v nič? Šklepetavi
voz na veter? Tek meglenega loka?
Pesem ni plamen, ne kaže poti.
Vrata zahoda so odprta v noč:
morje naplavlja trupla, tudi
otroka, kot mrtvo majhno ribo.
Živemu sovraštvo, mrtvemu gnus.
Rim te pričakuje. Senat je
soglasno odločil. Se veseliš?
Na strehi se že blešči luč, pojdi!
Potrebuješ drugačno tolažbo? Zgrabi
to, boljše ne najdeš: nič ni večno.
(Iz madžarščine prevedla Gabriella Gaál)