István Vörös ( foto osebni arhiv avtorja)
Velenje v čašah poezije, 17. in 18. junija 2020
Velenjska knjižna fundacija in Čitalnica Pri pesniški duši
19. LIRIKONFEST VELENJE – festival liričnega in potopisnega občutja, književno srečanje z mednarodnimi gosti
István Vörös
(Madžarska) – festivalno izbrani književni gost 19. Lirikonfesta Velenje (2020)
1. Kdaj politična korektnost pomeni smrt ustvarjalnosti?
Med pisanjem se ne moreš ozirati na norme, ki so izven pisanja, kajti takoj sledi dolgčas, poučna zgodba, lažni realizem, podrejen normam socializma, katolicizma ali politične korektnosti. Politična korektnost na nerazumljiv način mnogim pomeni bavbav, čeprav ne pomeni nič drugega kot to, da upoštevamo drug drugega. Kar je dobro. Med pisanjem pa moramo upoštevati nujnosti, ne pa drugih. Pravilno ali nepravilno se izkaže v polju kvalitete stvaritve.
2. Ali lahko ločimo avtorjeva politična in ideološka načela od njegovega literarnega dela?
Ne samo da lahko, ampak tudi moramo. Posameznik lahko ima stališče, pa tudi načela, avtor ne. Dober roman je pametnejši od avtorja, pravi Kundera v svojem delu Umetnost romana. Nek lik lahko sto odstotno zastopa moje mnenje in misli, ampak imeti mora tudi nasprotnika ali partnerja za razpravljanje, ki mu lahko enako verjamemo in je enako prepričljiv.
3. Poezija = egomanija?
Sam že od besede »samoizražanje« dobim izpuščaje! V pesmi ne izražam samega sebe, če sploh kaj izražam. Pesem je od pesnikove osebnosti neodvisna entiteta. Je egoman, kdor ima veliko otrok? Ker pa se mora pesnik, da napiše pesem, mučiti, je malce občutljiv na bolečino in tudi veselje, torej je med drugim nečimrn. Ampak v pesmi se tega ne sme čutiti, razen, če ni prav to koncept.
4. Narcisoidna in egocentrična narava pesnikov/-ic?
(Glej gornji odgovor!)
5. Ali je v poeziji oz. nasploh umetniški literaturi 21. st. vprašanje spola avtorja postalo pomembnejše oz. dominantnejše od vsebine?
Pesnik je v pesmi dvospolen, a če je treba, sleče človeško kožo, govori lahko v imenu živali in predmetov, z njihovim jezikom, če je v dobri formi. A vedno bo govoril tudi v svojem imenu in če je nekomu spol pomemben, mu bo primeren delež zagotovil v zavesti pesmi. Seveda če nekdo piše večinoma filozofske pesmi, bo manj govora o spolu, če pa seksualne, bo tega več. Ampak tudi v takem primeru se lahko oglasi z zornega kota govorca nasprotnega spola ali nasprotne spolne usmerjenosti. Kdor vidi svet le z lastnega zornega kota, ni pesnik, pa tudi pravi intelektualec ni.
6. Motivno-tematska podobnost oz. enoinistost v poeziji in nasploh umetniški literaturi 21. st. (v preteklem desetletju)?
Pesem lahko izbere kakršnokoli temo, od nje se mora tudi odtrgati. Imeti mora asociacijski skok, logičen zasuk, tematsko zarezo. Celo haiku operira s tem. Zanimivo ni to, kakšno temo si pesem izbere, ampak kako se od nje odtrga.
(Iz madžarščine prevedla Gabriella Gaál)
* * *
István Vörös
Slabi darovi
(Rossz jutalmak)
Kdo si danes želi imeti
red zlatega runa
ali Stalinovo nagrado?
Kdo bi se veselil skupne
fotografije s Hitlerjem
ali karte za Titanik?
Kdo bi se hotel s Kennedyjem peljati
v avtu v Dallas ali postati sorodnik
Riharda III.?
Kdo bi hotel imeti vilo v Pompejih
ali luksuzno stanovanje
na 80. nadstropju
World Trade Centra?
Kdo bi rad pisal kritiko o Neronovih
pesmih? Kdo bi se rad preselil
v Hirošimo ali letel v bombniku
nad Dresdnom?
Kdo bi nesel skledo sadja
belim bogovom, ki so prispeli z ladjo,
bi sploh bilo dobro biti
Maj? Ali kot neandertalski
pračlovek pogledati v
oči nekemu sapiensu?
Kdo bi s hrbta rastlinojedega
dinozavra gledal čudovit
ognjeni dež ob padcu
meteorita? Kdo bi na prst potegnil
galaktični prstan,
se okopal v globini modrine
medzvezdnih prostorov?
(Iz madžarščine prevedla Gabriella Gaál)