Lirikonfestovo podnebje


Velenjska knjižna fundacija

23. Lirikonfest Velenje (2024) – šest festivalnih vabil in razpisov

Ustanova Velenjska knjižna fundacija objavlja šest literarnih vabil k sodelovanju v programu 23. Lirikonfesta Velenje (2024) – celoletnega festivala liričnega in potopisnega občutja – tradicionalnega književnega srečanja z mednarodnimi gosti v Velenju (z osrednjim festivalnim programom v juniju, predfestivalno med februarjem in majem ter pofestivalno med septembrom in decembrom 2024).

Na 23. Lirikonfestu bo tradicionalno predstavljenih 21 festivalno izbranih slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov novejše poezije, slovenske književnosti in jezika (vabljenih k predstavitvenim literarnim branjem ter refleksijam na temo debatnega književnega omizja), med njimi osrednje festivalni nagrajenci (2024).

Tema festivalnega književnega omizja oz. debatnih refleksij (esejistična izhodišča): Novoustvarjalni literarni okusi v slovenski poeziji in literarnem potopisu 21. st.: preobilje nepresežnosti, neizrečenosti, neprevedljivosti in nepopisanosti … ?!

Na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija 2024 bodo podeljene tri literarne nagrade in dvoje plaket: mednarodna Pretnarjeva nagrada 2024 – častni naslov »ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika« (21. podelitev); velenjica - čaša nesmrtnosti 2024 – vseslovenska literarna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. (19. podelitev); krilata želva 2024 – vseslovenska literarna nagrada za najboljši slovenski literarni potopis, knjižno objavljen v preteklem letu (2023) ali (od leta 2023/2024 enakovredno) za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis (8. podelitev); Lirikonov zlát 2024 – mednarodno literarno priznanje za vrhunske festivalne prevode novejše poezije za odrasle iz razpisno izbranih tujih jezikov v slovenščino ali/in (bienalno) iz slovenščine v razpisno izbrane tuje jezike (18. podelitev) ter Lirikonfestov zlát 2024 – bienalno literarno priznanje za najtehtnejši esej na temo festivalnega književnega omizja (4. podelitev). 

23. Lirikonfest Velenje (2024) bo pospremila bienalna festivalna antologija Rp. Lirikon21 (2022­–2023/2024), vključena v fotomonografijo portretov lavreatov idr. književnih gostov Lirikonfesta Velenje med letoma 2002 in 2023.

Lirikonfestova mednarodna književniško-prevajalska rezidenca v Velenju bo v letu 2024 (17. leto nagradnih ustvarjalnih bivanj) gostila najmanj enega izbranega književnega ustvarjalca oz. prevajalca.

V Gaju poezije Velenje (21 dreves in 21 poetik za 21. st.) – leta 2021 zasajenem promenadnem drevesnem parku z umetniško instalacijo v naravi (ob Sadnem gozdu pri velenjskem Škalskem jezeru) v trajnejši poklon vrhunski novejši slovenski poeziji ter Lirikonfestovim lavreatom (osrednje dobitnikom nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti« od leta 2006 dalje za vrhunske desetletne pesniške opuse za odrasle v 21. st.) – bodo »posvečena« visokorastoča drevesa lavreatom Lirikonfesta 2024.

Ob vsakoletnem Lirikonfestu oživi v Starem Velenju rezidenčni paviljon »Rezervat za poezijo« – s pesniškimi branji, debatnimi književnimi omizji in letno prenovljeno »promenadno antologijo verzov« festivalno izbranih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in lavreatov Lirikonfesta (2024).

Večletna financerja Lirikonfesta (2002–2023) sta Mestna občina Velenje in Javna agencija za knjigo RS.

Vabila in razpisi 23. Lirikonfesta Velenje (2024) so objavljeni na www.lirikonfest-velenje.si in odprti (različno) do: 8. februarja (MPN AP/SKJ24, VČN24/25, MKPRV21),  21. marca (LZ24, LFZ24) in 23. aprila (KŽ24).

V Velenju, 27. decembra 2023

 

Post LIRIKONfestum 2023 / 22. Lirikonfest Velenje 

22. LIRIKONFEST VELENJE (2023) v organizaciji Velenjske knjižne fundacije in pod večletnim glavnim pokroviteljstvom Mestne občine Velenje ter Javne agencije za knjigo R. Slovenije – tridnevni festival liričnega in potopisnega občutja z mednarodno udeležbo, tradicionalno s festivalnim izborom 21 slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in mednarodnih posrednikov novejše poezije idr. umetniške literature 21. st. – je v Velenju med 6. in 8. junijem 2023 postregel s festivalno izbranimi izvirnimi in prevodnimi pesniški branji ter slovenskim potopisom v prepletu izbrane glasbe (multimedijski umetnik Stane Špegel, kantavtor Vasja Mihajlović - Woody, saksofonist Jure Pukl ter brata Mirko in Marko Vuksanović (Avtomobili)).

*

Festivalna pesniška branja (prvi od štirih širših bienalnih/dvoletnih prednominacijskih izborov za festivalno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« v naslednjih dveh letih (2024 in 2025): Stanka Hrastelj, Borut Gombač, Zlatko Kraljić, Glorjana Veber, Andraž Polič …) so bila pospremljena s fotoprojekcijo Obrazi Lirikonfesta 2002–2023 (foto Jurij Vižintin, Bina Vista idr.) in bodo dokumentirana s pofestivalnim dokumentarnim videom Milana Mariča ter  pofestivalno bienalno antologijo Lirikon21.   

*

Festivalno debatno književno omizje je bilo namenjeno refleksijam o umetni inteligenci (na aktualno temo Ali lahko UI v 21. nadomesti psihofizični nastanek in občutek pesniškega besedila? Kako »pesnijo« veliki jezikovni modeli – idr.).

*

V Gaju poezije Velenje (pri Sadnem gozdu ob Škalskem jezeru) so bila posvečena novozasajena spominska drevesa lanskim štirim in letošnjim štirim lavreatom Lirikonfesta ter letos dodatno postavljene štiri parkovne bralne klopi z umetniško instalacijo (rastočo promenadno antologijo verzov lavreatov Lirikonfesta).

*

Na osrednjem festivalnem dogodku ob zaključku 22. Lirikonfesta – Akademiji Poetična Slovenija 2023 (na dan Primoža Trubarja, 8. junija) – so bile slavnostno podeljene festivalne književne nagrade: velenjica - čaša nesmrtnosti 2023, mednarodna Pretnarjeva nagrada 2023 (častni naslov »ambasador poezije/slovenske književnosti/slovenskega jezika«), krilata želva 2023 ter mednarodna prevajalska plaketa Lirikonov zlát 2023.  

*

Osemnajstič podeljeno vseslovensko literarno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st. je prejela slovenska pesnica Meta Kušar.          

Meta Kušar je pesnica, ki v svojih pesmih odpira različna vesolja. Kot glavna nit pa so to pesmi, ki dajejo hvalnico bivanju. Bogat jezik in njegovo nenehno preigravanje, natančno spajanje svetov, med občutenjem, čutenjem in refleksijami so atributi celotnega opusa, ki je zbrano v antologiji Vse od prej (Založba Mladinska knjiga, 2022). Njene pesmi izhajajo iz radosti, pri čemer avtorica ostaja natančna pri odmerjanju bližine in spuščanju neposrednosti. Prav ta vmesnost pa bralstvo drži na distanci: zakaj bi verjeli, če vse to obstaja; samo prepustiti se moramo življenju, kot pravi pesnica. To je torej teksturi, ki je ne nazadnje pesem sama ali pa obratno. Pred samo izrečeno pesniško besedo je namreč že bilo mnogo vsega. Pesem oz. pesniško ustvarjanje avtorica razume kot postopek, proces, ki potrebuje svoj čas in je v nasprotju z nenehno produkcijo. To je poezija, ki z veliko mero znanja, kritičnosti, miline razširja možnosti besede in obenem sestoji iz modrosti in pretehtanosti jezika. Poezija Mete Kušar je kot vrt, ki se razrašča, in ostaja vpeta kot jantar. – (iz utemeljitve; A. N., T. J.)

Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih avtorsko izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih treh letih z najmanj eno avtorsko predstavitvijo v festivalni antologiji Lirikon21 oz. z branjem na Lirikonfestu v Velenju. Sosvet za nagrado vrednoti tudi avtorjevo/avtoričino celovito osebnostno držo ter prepoznavnost v slovenski in/ali mednarodni kulturno-umetniški javnosti. – Nominacije za nagrado so bienalne in dvoletne.

Dobitniki nagrade »velenjica – čaša nesmrtnosti« (2006–2023): Andrej Medved (2006, p. n.), Milan Vincetič (2007), Milan Dekleva (2008), Vinko Möderndorfer (2009), Boris A. Novak (2010), Milan Jesih (2011), Peter Kolšek (2012), Zoran Pevec (2013), Esad Babačić (2014), Maja Vidmar (2015), Peter Semolič (2016), Tone Škrjanec (2017), Iztok Osojnik (2018), Uroš Zupan (2019), Lidija Dimkovska (2020), Miklavž Komelj (2021), Marjan Pungartnik (2022), Meta Kušar (2023) –

*

Dvajsetič podeljeno »mednarodno Pretnarjevo nagrado« oz. častni naslov »ambasador slovenskega jezika« je prejel slovenski jezikoslovec, pesnik, esejist in literarni zgodovinar dr. Kozma Ahačič – za pomemben znanstvenoraziskovalni prispevek k zavedanju in razumevanju preteklosti, sedanjosti in prihodnosti slovenskega jezika.  (iz utemeljitve; A. N., T. J.)

Kozma Ahačič je znan kot poznavalec in proučevalec slovenskega jezika. Je predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, znanstveni svetnik, izredni profesor in raziskovalec v Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Pri raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z zgodovino jezikoslovja in zgodovino jezikovne rabe. Je urednik portalov Fran in Franček, sodelavec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, urednik revije Slovenski jezik/Slovene Linguistic Studies; avtor sodobnih šolskih slovnic (Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat) in urednik ali sourednik več monografij o zgodovini jezikoslovja in protestantizmu. Z nacionalno pomembno monografijo Stati inu obstati (2021) je zasnoval pregledno in preprosto predstavitev začetkov našega jezika in književnosti. V Sloveniji ga poznamo kot izjemno aktivnega in pronicljivega misleca. – Kozma Ahačič širi vedenje in znanje o slovenskem jeziku tako mladim kot starejšim uporabnikom in uporabnicam, ne glede na medij. Jezik je orodje, s katerim je treba nenehno delati in ga negovati, bi lahko rekli, da je moto njegovega delovanja. Zato ne čudi, da sicer jezik – slovnico kot znanost razlaga na razumljiv način, ki je tu in tam lahko celo zabaven. Obenem pa je tudi kritičen in široko razgledan avtor, ki s svojimi polemičnimi eseji ruši strah in odpira vrata tudi v druge svetove znanja. – Kozma Ahačič je z natančnostjo in širokim znanjem pomemben ambasador slovenskega jezika, ki je pomemben gradnik kulture in našega naroda.

Častni naslov »ambasador poezije/slovenske književnosti/slovenskega jezika« – MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije, slovenske literature in/ali slovenskega jezika po svetu. – Ambasadorji poezije, slovenske književnosti in slovenskega jezika – dobitniki mednarodne Pretnarjeve nagrade: 2004  Ludwig Hartinger (Avstrija); 2005  František Benhart (Češka); 2006  Gančo Savov (Bolgarija); 2007  Bożena Tokarz in Emil Tokarz (Poljska); 2008  Kari Klemelä (Finska); 2009  Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija); 2010  Nadežda Starikova (Rusija); 2011  Peter Scherber (Nemčija/Avstrija); 2012  Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gállos (Madžarska); 2013  Nikollë Berishaj (Albanija); 2014  Zdravko Kecman (Republika Srbska); 2015  Karol Chmel (Slovaška); 2016  Zvonko Kovač (Hrvaška), 2017  Joanna Pomorska (Poljska), 2018  Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka), 2019 ­– Metka Lokar (Slovenija/Kitajska), 2020  Miran Hladnik (Slovenija), 2021  Aleš Šteger (Slovenija), 2022  Matthias Göritz (Nemčija), 2023  Kozma Ahačič (Slovenija)

*

Sedmič podeljeno vseslovensko literarno nagrado »krilata želva« za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2022) oz. od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis (ki izide v letu po podelitvi nagrade) je prejel Samo Rugelj za potopisno knjigo Soncu naproti (UMco, 2022).

Dr. Samo Rugelj je diplomirani farmacevt, magister ekonomije in doktor založniških študij; je pisatelj, filmski publicist, soustanovitelj založbe UMco in revije Bukla, prejemnik nagrade »naj založnik 2015« ter književni in realni tekač na dolge proge.

      Potopisna knjiga Soncu naproti (UMco, 2022) je bila napovedana kot »pohodopisna knjiga o navdihujoči naravi«, ki pa je veliko več kot le to – pravzaprav bi ta vznemirljiv potopisni zapis, z mitološkim veznim besedilom, pri nas morda lahko primerjali le še s katero od tovrstnih knjig Evalda Flisarja.

Soncu naproti je knjiga – razdeljena na več sklopov, dni – iz katere spoznamo (peš)pot pisca in njegove partnerke po otoku Kreta. Zanimiv je že uvodni zapis o petem dnevu, ki deluje kot suspenz za nadaljnje branje. Da ne gre za navaden potopis, med drugim nakazuje tudi privlačen zapis o samem otoku, o tamkajšnji hrani, minojski kulturi, zgodovini, pokrajini in o piščevih prejšnjih popotovanjih po Kreti. V nadaljevanju pohoda po Kreti se iz poglavja v poglavje srečujemo s težavami, ki se v nekem trenutku stopnjujejo celo do meje preživetja. V knjigi se zunanja stvarnost izmenjuje z notranjim monologom avtorja knjige in s posameznimi podrobnostmi, kot so na primer nakup pohodnih palic, srečevanje z drugimi pohodniki, zapis o izbiri smeri poti in podobno. Knjiga je opremljena tudi z vrsto fotografij, opisana pa je tudi avtorjeva strast, povezana z nakupi zemljevidov. Knjiga se zaključi s tako rekoč retoričnim vprašanjem njegove partnerke: »Sva s Kreto zaključila?« in on ji odgovori: »Za nekaj časa, ne pa za zmeraj.« In prav to, »ne za zmeraj«, lahko »ob koncu branja« pomisli tudi bralka/bralec o tem, ali bo še kdaj vzel v roke to knjigo.  

Potopisna knjiga Soncu naproti je presežna, napisana kreativno in inovativno, zanimivo, predvsem pa povsem drugače kot navadno dnevniško opisovanje navadnega popotnika, in izstopa iz potopisne knjižne produkcije v letu 2022.

Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski literarni potopis (knjižno objavljen v preteklem letu in od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno izbrani najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki knjižno izide v letu po podelitvi nagrade).

Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen. Z nagrado »krilata želva« želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev potopisa (prednostno literarnega).

Dobitniki potopisne nagrade »krilata želva«: 2017 – Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele?); 2018 – Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija);  2019 – Jakob J. Kenda (Apalaška pot); 2020 – Petra Vladimirov (Evforija); 2021 – Ivo Svetina (Malabar); 2022 – Irena Cerar (Potepuški okruški); 2023 – Samo Rugelj (Soncu naproti) –    

*

Sedemnajstič podeljeno literarno priznanje/plaketo »Lirikonov zlát« za najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle je prejel slovenski književni prevajalec Gašper Malej za vrhunske slovenske prevode dveh sodobnih pesnikov iz italijanščine – Fabiana Alborghettija in Maura Sambija.  

Gašper Malej, dipl. literarni komparativist, pesnik, književni prevajalec in urednik. Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti v slovenščino; njegov prevajalski opus obsega okoli 40 leposlovnih in strokovnih knjig ter preko 200 revijalnih, časopisnih in radijskih objav. Kot pesnik in prevajalec pogosto gostuje na mednarodnih literarnih festivalih in rezidencah v tujini. ­­–

Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2006/2007 podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle (tj. iz letno razpisno/festivalno določenih treh ali več tujih jezikov) v slovenščino in/ali iz slovenščine v razpisno določen najmanj en tuji jezik (oboje predv. z izbranimi objavami v festivalni antologiji Rp. Lirikon21 oz. predstavitvami na Lirikonfestu). – V letu 2023 so bili za festivalno prevajalsko priznanje – plaketo  LIRIKONOV ZLÁT razpisno prednostni jeziki albanščina, italijanščina in litovščina ter prevodi dobitnikov velenjice - čaše nesmrtnosti iz slovenščine v makedonščino.

Dobitniki mednarodnega prevajalskega priznanja/plakete »Lirikonov zlát«: 2007 – Andrej Medved (SI), 2008 – Mateja Bizjak Petit (SI/FR), 2009 – Draga Rinkema (SI/NL) in Urška Zupanec (SI), 2010 – Peter Kuhar (SI/CZ), 2011 – Tanja Petrič (SI), 2012 – Andrej Pleterski (SI), 2013 – Željko Perović (BA/SI) in Lenka Daňhelová (CZ), 2014 – Namita Subiotto (SI), 2015 – Daniela Kocmut (SI/A) in Andrej Pleterski (SI), 2016 – Mateja Komel Snoj (SI), 2017 ­– Katja Zakrajšek (SI) in Urška Zupanec (SI), 2018 – Maruša Mugerli Lavrenčič (SI), 2019 – Barbara Pregelj (SI), 2020 – Gabriella Gaál (SI), 2021 – Dragica Fabjan Andritsakos (SI), 2022 – Aleš Mustar (SI), 2023 – Gašper Malej –      

*

Lavreati Lirikonfesta 2023 so ob podelitvi književnih nagrad na praznični dan Primoža Trubarja od organizatorja akademije simbolično prejeli sadiko slovenske vrtnice 'Trubar', katere žlahtnitelj je Matjaž Kmecl, mdr. leta 2009 tudi Pretnarjev nagrajenec (ambasador slovenske literature).

 Program 22. Lirikonfesta Velenje (6. do 8. junija 2023)