AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Pri prevzemanju besed v slovenščino iz tujih jezikov se nemalokrat pojavi dilema, kako zapisati sklop st – ali ga sloveniti v št ali pa ga zapisati kot st? Omenjena dilema se pojavi tudi pri zapisu prevzete besede stadion, ki se pojavlja kot dvojnica, torej stadion in štadion. Vprašanje pa je, katera oblika je primernejša za zapisovanje in ali zapis sklopa vpliva na pomen besede. Slovenski pravopis (SP) iz leta 2001 priporoča zapis besede kot stadion, tudi korpus Gigafida beleži več zadetkov za stadion, in sicer več kot 42.000, medtem ko za obliko štadion okoli 37.800. Beseda s sklopom št je sicer bolj »domača«, vendar je primernejša za pogovorno rabo. Samostalnik stadion je torej smiselno pisati s st, čeprav se pogovorno uporablja tudi različica štadion, zapis sklopa st oziroma št pa v omenjenem primeru ne vpliva na pomen besede.
Vprašanje zapisa sklopa st oziroma št se pojavi tudi pri zapisovanju besede start/štart, ki jo lahko uvrstimo v isto tematsko polje kot besedo stadion. Beseda je dvojnica, pri čemer SP 2001 usmerja k zapisovanju besede s sklopom st, kar priporoča tudi za druge besede iz besedne družine, ki imajo koren start, torej startni, startati, startnina. Raba, kot jo za dvojnice start/štart, startni/štartni, startati/štartati, startnina/štartnina izkazuje korpus Gigafida, kaže, da se v zapisu pojavljata obe različici zapisa, torej s st in št, omenjeni korpus pa dokazuje, da besede s korenom start/štart pogosteje zapisujemo s sklopom št.
Pri navedenih besedah, pri katerih se pojavlja dilema glede zapisa sklopa st, zapis sklopa – kot st ali št – ne vpliva na pomen besede. V slovenskem jeziku pa se pojavljajo tudi besede, pri katerih zapis sklopa vpliva na pomen besede. Primer sta besedi institut in inštitut, ki se v zapisu razlikujeta glede sklopa st oziroma št, njun pomen pa je različen. Medtem ko beseda institut pomeni skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj; beseda, pisana s št – inštitut, opredeljuje samostojni zavod, oddelek na univerzi, znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje ali zavod, ustanovo za proučevanje in delovanje na kakem področju ali ustanovo, ki omogoča bivanje in daje oskrbo.
Pri besedi stadion je zanimiv tudi zev oziroma hiat – gre za dva vokala, ki sta zapisana skupaj. Pri izgovoru besede se med samoglasnika vrine -j-, ki pa ni zapisan, torej [stádijon]. Podobno je tudi pri pridevniku stadionski, saj -j- ni zapisan, slišimo pa ga pri izgovoru besede, torej [stádijonski].
Zev se pojavlja tudi v besedi studio, ki se izgovori z -j-, torej [stúdijo]. Zgled iz lokalnega okolja, pri katerem je omenjena beseda s hiatom del lastnoimenskega poimenovanja, je Plesni studio N.
Primeri prevzetih besed iz tujih jezikov v slovenščino, ki vsebujejo zev oziroma hiat, so poleg omenjenega stadiona tudi naslednji samostalniki: hiat, Daniel, diabetik, triatlon, memorial, trio itn. Pri izgovoru navedenih besed se med dva samoglasnika, pisana v neposredni bližini, zaradi lažjega izgovora vrine -j-, torej: [hiját], [dánijel], [dijabétik], [tríjatlon], [memorijál], [tríjo]. Zev je tudi pri pridevnikih racionalen, biografski, ki se izgovorita z -j- [racijonálen], [bijográfski].
Za razliko od navedenih besed poznamo v slovenskem jeziku tudi prevzete besede, ki v zapisu med dvema vokaloma vsebujejo j. Tovrstni primeri so olimpijada, milijon, milijarda …
Sklep: Mestni stadion Velenje, izg. [stádijon]
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com