(JČV4) Velika začetnica pri zapisu krajevnih skupnosti Mestne občine Velenje in izbranih (ne)naselbinskih zemljepisnih imen


AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK

Imena krajevnih skupnosti sodijo v skupino stvarnih imen, zato pri njihovem zapisu upoštevamo pravila rabe velike začetnice, ki veljajo za večbesedna stvarna imena, pri čemer z veliko začetnico pišemo prvo besedo besedne zveze, neprvo sestavino stvarnega imena pa zaznamujemo z veliko začetnico samo, če gre za lastno ime. Velenje ima 16 krajevnih skupnosti, ki se pravilno pišejo takole: Krajevna skupnost Bevče, Krajevna skupnost Cirkovce, Krajevna skupnost Gorica, Krajevna skupnost Kavče, Krajevna skupnost Konovo, Krajevna skupnost Paka pri Velenju, Krajevna skupnost Pesje, Krajevna skupnost Plešivec, Krajevna skupnost Podkraj, Krajevna skupnost Stara vas, Krajevna skupnost Staro Velenje, Krajevna skupnost Šalek, Krajevna skupnost Šentilj, Krajevna skupnost Škale - Hrastovec, Krajevna skupnost Šmartno in Krajevna skupnost Vinska Gora. Krajevne skupnosti zapisujmo krajše s kratico KS, ki nadomešča del poimenovanja posamezne skupnosti, npr. KS Vinska Gora.

Med zgoraj navedenimi krajevnimi skupnostmi se zdi smiselno pojasniti rabo nestičnega vezaja pri Krajevni skupnosti Škale - Hrastovec. Kadar imamo besedno zvezo, ki označuje stvarno ime, sestavljeno iz občnoimenskega jedra, ob katerem je zveza lastnoimenskih priredno povezanih besed, med sestavinama v priredni zvezi uporabimo nestični vezaj.

Tudi poimenovanja mestnih četrti sodijo med stvarna imena, v lokalnem okolju so tri mestne četrti: Mestna četrt Velenje – Levi breg zahod, Mestna četrt Velenje – Levi breg vzhod in Mestna četrt Velenje – Desni breg. Omenjene mestne četrti krajše zapisujemo z rabo kratice MČ, ki nadomešča del poimenovanja posamezne četrti, npr. MČ Velenje – Desni breg.

Poglejmo še, kdaj in zakaj besedo gora v besedni zvezi Vinska Gora oz. Vinska gora pišemo z veliko oz. malo začetnico. To je odvisno od vrste zemljepisnega imena. Če gre za naselbinsko ime, tj. Vinsko Goro kot naselje v Mestni občini Velenje, potem tudi drugo besedo omenjene besedne zveze pišemo z veliko začetnico. Kajti vemo, da pri naselbinskih imenih, ki vsebujejo več besed, pišemo vse sestavine z veliko začetnico, izjema so poimenovanja, ki imajo na drugem mestu eno izmed naslednjih besed: mesto, trg, vas ali selo. Če pa imamo v mislih Vinsko goro kot vzpetino, potem drugo sestavino pišemo z malo začetnico, saj gre za nenaselbinsko ime.

Podobno velja tudi za besedno zvezo Graška Gora, pri kateri pišemo obe sestavini besedne zveze z veliko začetnico, če z njo poimenujemo naselje v Mestni občini Slovenj Gradec, kadar pa besedna zveza označuje vzpetino, ki se imenuje Graška gora, drugo sestavino, torej goro, pišemo z malo začetnico. Naslednji primer, pri katerem tudi upoštevamo omenjena pravila, je zemljepisno ime Uršlja gora, pri čemer drugo sestavino besedne zveze pišemo z malo začetnico, ko gre za nenaselbinsko ime, tj. lastno ime gore, ko pa besedna zveza poimenuje naselje v Občini Ravne na Koroškem, pišemo obe sestavini besedne zveze z veliko, torej Uršlja Gora.

Predstavitev in naročilnica KBV

 Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com