Tisoč vprašanj za noben odgovor
Dvanajsti kolutek
noči – Noči, od nekdaj ljubi dnevi, zakaj prehitro se jasnite?
Bi rad še bil predmesečina? V temi izpita bolečina? –
Ah, čas, pobeljen grob, požrešno odpirajoč se v presvetlo noč, le kaj so dnevi ti prikrili?
– A kaj so sploh ti ponudili? Če sonca ni, kaj je manj od nič? –
Zatemnjene, ugasle oči? Nevidno božajo – trenutke?