Fran Mlinšek | IZ ZGODOVINE STAREGA TRGA
[Zapisano 1929/1930]
Poslopja. Splošni znak starih poslopij je nizek vhod, sploh nizek strop. [Tako poslopje je v trgu] še predvsem dan[ašnja] obč[inska] pisarna1 ali urad (letnica2 nad vrati pove, kdaj je hiša pogorela). Starejša zgradba je tudi dan. Valenčakova gostilna,3 ki je bila svojčas lončarija. Ježovnikova hiša4 spada tudi med starejše zgradbe. – Novejše zgradbe so nastale sledeče: enonadstropno hišo, sedaj Valenčakovo trgovino,5 je sezidal trgovec Mahan, zato se je reklo pri Mahanu. Prej je stala tam majhna hiša. Okrog nje so zgradili novo poslopje in šele potem hišo podrli, zaradi česar so ljudje v šali govorili, da zida Mahan trdnjavo. – Dan[ašnjo] Tischlerjevo hišo6 je zgradil trgovec Karl Tischler. Prej je stala tam kmetska hiša, kjer se je reklo pri Vrbanu. – Tudi na prostoru dan. Gollove hiše7 je prvotno stala majhna hiša, reklo se je pri Pergerju. Perger je bil tudi lastnik dan. Hanzlovega mlina.8 Bil je Jožef Perger tudi poštar. Od Pergerja se je poštni urad preselil v sed. Pibernikovo hišo9 (mesarijo), potem pa v Lemplovo hišo,10 sed. last Cirila Tajnška v tkim. Pomarančevi vasi (ker je »Lemplka« prodajala južno sadje). Po smrti je bilo Pergerjevo prodano na dražbi, vse skupaj je kupil Pavlinc za 2800 gl. Poslopje v trgu je potem prodal Gollu, ki je bil že deset let prej poštar. V prostorih dan. pošte11 sta bila nekaj časa trgovca Graseli in Justin. Graseli je odšel na Dolenjsko, Justin pa je kupil od Falenta - Kotnika sed. Tišlerjevo podružnico, tkim. Demšičevo [hišo]12 na vogalu. Justin je hišo prodal staremu Špenku (Gašper Skaza), ta pa Tišlerjevi vdovi, pozneje poročeni Demšič. – Hiša krojača Obuja13 pri cerkvi je bila prvotno Jeračeva ledenica, Martin Obu jo je odkupil za 300 gl. in na isti zgradil [novo]. – Sed. hiša, last Jos. Obu, je bila kmetska hiša [vulgo pri Muhu],14 last Janov. To hišo je kupil trgovec Josip Mahan in jo prodal žpk. Smrečniku, po njegovi smrti pa [jo je kupil] Jos. Obu. – Na mestu sed. enonadstropne hiše, last Marjane Rak, je prej stala mala hišica,15 ki je bila last peka Weidlicha (Bajdliha). Ta jo je prodal Mahanu, on pa Raku, ki je sezidal hišo. – Pek[ovski] pomočnik Zakošek iz Poljčan je kupil od Golla sejmišče16 in tam zgradil ozko enonadstropno hišo, sedaj last Ivana Skaza, mlinarja. – Sedanja Šalovenova hiša17 (lastnik Goll) je bila menda prvotno kovačija. Kupila sta jo Matevž Šaloven (iz Stare vasi) in Barba Kotnik (Falentova). Njun sin je postal sodnik (preds. okr. sodišča v Celju); brat trgovski pomočnik, sestra pa je poročila učitelja Trobeja18 (imela štiri otroke, od katerih je eden postal župnik. Bil v Ameriki.). – Sedanjo Vutijevo [hišo]19 je sezidal Paher iz Mozirja, sedlar; selišče kupil od Bizjaka. Njemu prodal nazaj, ta pa Jos. Buteju, ki se je pustil preimenovati v Wutti-ja (njegov stric pos[estnik], Slovenec v Kotljah). – Sedanjo Zofkino gostilno20 je prvotno sezidal neki Nemec (Gupfleitner) iz Gor. Štajerskega, ki se je poročil z Ma[r]kovo. Sin Franc je v neki povodnji pri reševalnih delih utonil. – Sedanjo Sibilovo hišo21 pri cerkvi je zidal Jurij Kvartič 1870. leta. Vdova po Pergerju, [ki] se je poročila z Muhovim Kajtanom, [je] kupila od Kvartiča hišo, ta pa jo je prodal Patrnevžu, on žagarju Cesarju, ki jo je dal za dediščino [svoji] hčerki. – Pri Smodišu22 se je prej reklo pri Dominu in je bila tam gostilna. – Sedanja hišica med Vutijevo in ogelno hišo Marjane Rak je bila nekdaj kolarija.23 [Lastnik] Janez Oblišer je bil vrtnar v graščini, umrl v umobolnici. Sin [je hišo] prodal Raku. – Sedanji Valenčakovi trg[ovini], last Jos. Skaze, se je pr[votno] reklo pri Majercu (mala trgovinica). Trg[ovski] poslov. pri Pergerju se je poročil z Majerčevo Micko (ki je nosila še cokle). (Majerci so se pisali Dedič). Malo hišo je prezidal v enonadstropno Jos[ip] Mahan iz Celovca. Od hčera se je omožila Marija, z Lagerjem, doma iz Prevalj, ki se je zaradi slabe kupčije s hmeljem [kasneje] ustrelil. Hišo je [nato] kupil Jos. Skaza. – Sedanja Valenčakova gostilna je bila prvotno last Pečečnika, vulgo Jerač-a (tam bila gostilna in mesarija). Tja se je priženil Fran Ferder iz Šoštanja, lončar. Vdova prodala vsled zadolženosti Jos. Skazi, ta pa Antonu Valenčaku. – Sedanja Ježovnikova domačija se je prej imenovala pri Vajdetu. Od nje izhajajo mnoge imovite in ugledne rodovine v okolici: ena veleposestniki v Arji vasi, ena je bila v Št. Ilju (pri Korošcu), nekdaj pivovarna, eden se je priženil h Korenu v Št. Ilj, eden je bil Trebeliški Skaza, eden na Selah Obreza, eden pa v Šaleku Lovrenc (sed. Hrlička, gostilna na vogalu), eden v Pesju (Špenk). Sin enega izmed teh se je poročil s Povšovo iz Št. Ilja. – Bizjak – stara gostilna;24 mati bila Vajdetova. Hčerko Mici je poročil Vervegov sin Josip Rak. Po njem prevzel Ivan Rak, ki je zapustil sinovino Marjani, Edvardu in Marti (umrla). – Schwarzevo [hišo]25 je sezidal kovač Jos. Schwarz, po rodu Glinšekov (na sed. Rudniškem, poleg kantine). – Usnjarija Melanšek:26 prej se je reklo pri Zupancu; usnjar načelnik Kolektivgenossenschafta. Hčerka poročila Vrstovšek-a, en sin je bil usnjar, en pa profesor (Karl Vrstovšek); Rudolf se je obesil, bil usnj. agent v Hercegovini (vdova živela pri Pavlincu – hčeri). Posestvo [kasneje] odkupil Melanšek. –
Zapisal Fran Mlinšek, 1929/1930
MLINŠKOVO BERILO, (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski,
uredila Jože Hudales in Ivo Stropnik, 1991
Jože Hudales | OPOMBE
1 občinska pisarna – danes Stari trg 16;
2 napis nad vrati Den 26. Mai 1801 ist hir der markt ferprunen pove, da je leta 1801 trg pogorel;
3 Valenčakova gostilna – Stari trg 32;
4 Ježovnikova hiša – stala na mestu dan. parkirnega prostora v Starem Velenju;
5 Valenčakova trgovina – bila v spodnjih prostorih hiše na Starem trgu 26;
6 Tischlerjeva hiša – Stari trg 22;
7 Golova hiša – Stari trg 11 in 13;
8 Hanzlov mlin – stavba nasproti OŠ Antona Aškerca;
9 Pibernikova hiša – Stari trg 23;
10 Lemplova hiša – današnja Ljubljanska cesta 2;
11 pošta – Stari trg 1;
12 Demšičeva hiša – pekarna, Stari trg 17;
13 hiša krojača Obuja – Stari trg 24;
14 pri Muhu – Ljubljanska cesta 8;
15 mala hišica – Stari trg 21;
16 sejmišče – velenjski sejemski prostor (za živino) je bil najprej za dan. hišo Stari trg 11 in 13, omenjena ozka hiša je dan. Stari trg 15;
17 Šalovenova hiša – danes Ljubljanska cesta 4;
18 učitelj Trobej – najprej nadučitelj v Šentilju, od leta 1904 pa v Šoštanju;
19 Vutijeva hiša – Ljubljanska cesta 3;
20 Zofkina gostilna – Ljubljanska cesta 6;
21 Sibilova hiša – Ljubljanska cesta 8;
22 pri Smodišu – Stari trg 34;
23 kolarija – približno tam, kjer je danes Ljubljanska cesta 3a;
24 Bizjak – stara gostilna – kasneje edini velenjski hotel, Stari trg 27;
25 Schwarzeva hiša – stala poleg Ježovnikove na dan. parkirišču v Starem Velenju;
26 usnjarija Melanšek – hiša je stala pribl. na mestu, kjer je bila Erina poslovalnica Hrana (danes Mercatorjev Market Hrana), Prešernova cesta 22a.
MLINŠKOVO BERILO, (i)zbrani etnološki in slovstveni zapiski,
uredila Jože Hudales in Ivo Stropnik, 1991