IvoS / KARANTENSKI STIHI© (16)


Tisoč vprašanj za noben odgovor

Šestnajsti kolutek 

               samotna Katero razsežnost ustvarjajo zaprti krogi? Ali obdarijo jutro kot vsako jutro nenadne osamljenosti z vitkovrato žirafo? V katero smer se odpira samota? Na kateri strani je tišja razklana tišina?  
               Je vdanost predpesmi blagoslovljena izpod bele ali rdeče čepice? Ali izročena iz lovskega klobuka? Ali uročena iz čarovniškega cilindra? Ali podarjena izpod volnene kape s pisanim cofom?  
              
Je navdih prepih med neslišnim in nevidnim hropenjem gologlavega favna? Saj nočeva mogočnega debla, da bi si stesala nepotopljivo barko? Je ta belina za naju? Da ji vdihneva črno dušo? In potem zalebdiva na prostosti belih in črnih besed?
              
Kaj naj reče samotna steza, iztekajoča se na robu visokega previsa? Kaj naj reče jezero, vabeče pod previsom? Koliko je predpesem pred pesmijo samotnejša od zapuščene breje psice? Koliko tišja od miši? Samotnejša in tišja od nesmisla vseh pesmi po predpesmi?