IvoS / KARANTENSKI STIHI© (19)


Tisoč vprašanj za noben odgovor

Devetnajsti kolutek 

                srečanje z L. S. (2) Če so tam daleč razkropljene vse daljave, kje so tu blizu vse bližine? Prehojene v pozabljenem štetju hlastnih požirkov? Vinskih mušic? – Ah, zeleno!? – (cankarjansko »zelenorožasto kmetiško krilo«? kuščar v mladem žitu? za požrtimi knjigami na upognjeni polici do dna požrta zelenka? drugopomensko zmešana in prvopomensko nagnita glávnata solata? spodnja semaforska luč?) – ki te do nevihtnega neba ljubi rumeno? – (klasje? oličkana koruza? regratov cvetni košek? šentjanževka tik pred polnim razcvetom? kljun planinske kavke? posladkana limona? siromakova polna drobižnica? mongolidna rasa? utripajoča srednja luč na semaforju?) –   
               J
e Lirski Subjekt (v nadaljevanju LS) zato zasovražil gluhi kamen, ker mu je njegov arhetipski odkrušek brez vabila zdrsnil v sandalo pod mezinec?
                    
Pa s tem mezincem, praviš, so kar naprej problemi? Noht na njem se čudno zarašča in lomi? Kaže roževina dejansko tvoja leta?                       Prebiraš med nogami pozno pomlad ali zgodnjo jesen? –