Tisoč vprašanj za noben odgovor
Dvaindvajseti kolutek
srečanje z L. S. (5) – V tem(le) lirskoslovarskem geslu (že) nekajkrat prekrojenega ciklusa Srečanj z Lirskim Subjektom (v nadaljevanju LS), ki ga miselne želve in ljubke veverice od ranega A do kasnega Ž znašajo v nabrekljiv Slovar melanholije in radoživosti, (si) poskušam odgovoriti na dvoje: prvič, kdo se v ranem Ž (kot »življenje«) boji poezije in, drugič, kdo v kasnem A (kot medmet »ah«) Lirski Subjekt sploh še izkuša oz. posluša? –
Je to srečanje s kirurgom in mrliškim oglednikom? V bistvu patologom in filozofom? Dejansko pomenek med razteleševalcem in bogom, ki mu v ranem in kasnem načelno prisluhneta degradirani župnik in čustveno nemoten psihiater? –
KIRURG: Človek je nametan skupaj iz dreka in dreka in tretje dimenzije, kajne?
MRLIŠKI OGLEDNIK: Seveda tretja, ampak človek je baje utišan v četrti dimenziji? –
PATOLOG: Človek ni utišan, samo izzveni v razglašeno tišino; saj slišiš?
FILOZOF: Torej, tako rekoč, človek je razglašenina? –
RAZTELEŠEVALEC: Kako naj ugotovim vzrok življenja človeka, zgrajenega iz preznojene članske izkaznice v določeni politični stranki in neplačane članarine v drugi politični stranki?
BOG: Dober človeček je spacan iz češpljevega kompota in stepene sladke smetane; saj ga takoj okusiš? –
DEGRADIRANI ŽUPNIK (iz Nove Potémkinove vasice): Hja, se mi zdi, da se bog za priporočeno kvoto harema kar preveč slini za privlačnimi dušami staromodne vere?
PSIHIATER: So to mašila na kvadrat ali kubik ali za prvo impotenco!? Ampak ne reci mi, da LS iz zgornjega nadstropja vse to spre-vidi? –
In samodejen odgovor na drugo vprašanje – kdo sploh še posluša LS? –: Veverice!? Pa še te odvisno od zrelosti lešnika?