AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Velika oz. mala začetnica pri poimenovanju velenjskih gradov
Pri večbesednih poimenovanjih gradov prvo besedo pišemo z veliko začetnico, neprvo pa pišemo z veliko samo, če je lastno ime. Primeri: Velenjski grad, Šaleški grad ipd.
Gradovi v velenjskem okolju so poimenovani tudi tako, da je ob občnoimenskem določilu – pisanim z malo začetnico – lastno ime gradu, ki se piše z veliko začetnico. Primeri: grad Velenje, grad Šalek, grad Turn, grad Ekenštajn, grad Švarcenštajn …
Dilema glede rabe velike oz. male začetnice v zapisu besedne zveze Velenjski/velenjski grad
Primeri:
Muzej Velenje ima sedež na Velenjskem gradu. (Velenjski grad ali grad Velenje v Starem Velenju)
Vzpon na velenjski grad Šalek nudi čudovit razgled na mesto. (grad Šalek v Mestni občini Velenje)
Pri besedni zvezi Velenjski grad pišemo pridevnik z veliko, ko gre za lastno ime gradu v Starem Velenju, levi prilastek omenjene besedne zveze pišemo z malo, ko gre za geografsko opredelitev ostalih gradov v Velenju.
Pri omenjanju grajskih stavb v besedilu se le-te pojavljajo v različnih sklonskih oblikah, vprašanje pa je, ali se desni samostalniški prilastek, tj. lastno ime gradu, ujema z jedrom, ki opredeljuje vrsto grajske stavbe.
Primer:
… na gradu Turn ali na gradu Turnu …
Gre za samostalniški prilastek, ki se neobvezno ujema z jedrom in nastopa ob neživem občnoimenskem samostalniku v jedru. Pravilni sta torej obe obliki, lastnoimenski prilastek je bodisi neujemalen (na gradu Turn) ali ujemalen (na gradu Turnu). V rabi prevladuje prvi način sklanjanja.
Primeri:
Šaleška dolina je poimenovana po gradu Šalek.
Najstarejše zasnove gradu Švarcenštajn ne moremo zanesljivo datirati.
Grajske stavbe v Velenju (vrstna opredelitev objekta in lastno ime grajske stavbe):
– grad Šalek ali Šaleški grad (Schalegg),
– grad Velenje ali Velenjski grad (Wöllan, Vest Welen),
– grad Turn,
– grad Limberg (Lilienberg, Limbar),
– dvorec oz. graščina Lilijski grič (dvorec Limberg, dvorec Limbar, graščina Limbar, graščina Lilienberg),
– grad Ekenštajn (Eckenstein, Ognjeni grad, grad Gorica),
– dvorec ali graščina Gorica,
– dvor Dobrova (Gutenhart, Bevče, Weutsch, tudi Dobrovca, Dobrnica),
– grad Švarcenštajn (Schwarzenstein).
Iz navedenih poimenovanj grajskih stavb, ki spadajo k profani arhitekturi, je razvidno, da so najpogosteje opredeljene z izrazi grad, graščina, dvor in dvorec.
Grad – časovno spada v fevdalno obdobje – je utrdba, zato je postavljen na sovražniku težko dostopnem kraju, npr. na nedostopnih hribih z razgledom, njegova obrambna funkcija se odraža v arhitekturi: obzidja, stolpi, strelnice, dvižni mostovi, k varnosti pripomorejo tudi globoki jarki in zaporni zidovi. Grad je tudi prebivališče fevdalne družine, grajskega osebja in vojakov, le izjemoma se uporablja za varovanje okoliškega prebivalstva.
Dvor – nastajali so zlasti v srednjem veku – je zidan objekt, vendar brez obrambnih arhitekturnih členov.
Graščina – prevladujoč arhitekturni tip od 16. stoletja dalje – je manjša neutrjena gosposka stavba, za katero so značilne udobna lega, geometrično pravilna zasnova in poudarjena stanovanjska udobnost. Obrambna vloga je pri graščini zanemarjena, formalno, ne z obrambnim namenom, se ponekod še pojavljajo vogalni stolpi, konzolni venci in strelnice.
Poznejši arhitekturni tip je dvorec, tovrstni gosposki objekti so nastajali zlasti v mestih.
Za grajsko stavbo Gorica se je uveljavilo poimenovanje Beli dvor, ki se pojavi tudi v naslovu mladinskega romana Gustava Šiliha. Kot ime poslopja, samostojnega objekta sodi v skupino nenaselbinskih zemljepisnih imen, zato se prva beseda piše z veliko začetnico, druga – to je dvor – pa z malo, saj gre za občno ime.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com