AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK 

Pričujoči članek obravnava oblikoslovne posebnosti izbranih lastnoimenskih poimenovanj: od osebnih (npr. Beli), zemljepisnih (npr. Trebeliško, Foitova) do stvarnih (npr. Štirinajsta) lastnih imen.

Izpridevniški psevdonim Beli, nastal iz pridevnika bel v določni obliki, ki se uporablja samostojno, sklanjamo kot pridevnik: Beli, Belega, Belemu, Belega, o Belem, z Belim. Izpostaviti velja mestniško obliko: ne o Belemu, temveč o Belem.
Primer: pogovor z Belim
Podobno sklanjamo tudi fiktivne psevdonime, kot so Rdeči (rod. Rdečega …), Zeleni (rod. Zelenega …), Modri (rod. Modrega …), Črni (rod. Črnega …) ipd.
Primer: Kdo si upa pomeriti se z Modrim?

Pridevnika bel in rdeč v samostalniški vlogi se pogosto uporabljata tudi kot občni besedi: belo (< belo vino) in rdeče (< rdeče vino). Gre za posamostaljena pridevnika, ki ju uporabljamo samostojno, a sklanjamo kot pridevnika.
Primer: Nazdraviti z belim/rdečim.

Iz pridevnikov nastali samostalniki oziroma posamostaljeni pridevniki se pojavljajo v vseh kategorijah lastnoimenskih poimenovanj v velenjskem okolju: tudi pri zemljepisnih in stvarnih lastnih imenih. Sklanjamo jih kot pridevnike, sicer pa imajo samostalniško vlogo, stojijo sami.

Primeri zemljepisnih imen: Brezovo, Konovo, Trebeliško ipd.

Brezovo
Brezovega
Brezovemu
Brezovo
(pri) Brezovem
(z) Brezovim

Konovo
Konovega
Konovemu
Konovo
(pri) Konovem
(s) Konovim

Trebeliško
Trebeliškega
Trebeliškemu
Trebeliško
(pri) Trebeliškem
(s) Trebeliškim

Pri sklanjanju navedenih posamostaljenih pridevnikov se zdi smiselno opozoriti na mestniško obliko. Pravilno: pri Brezovem, pri Konovem, pri Trebeliškem; napačno: pri Brezovemu, pri Konovemu, pri Trebeliškemu.
toda …
Pravilno: proti Brezovemu, proti Konovemu, proti Trebeliškemu; napačno: proti Brezovem, proti Konovem, proti Trebeliškem.
Namreč: predlog pri se veže z mestnikom, proti pa z dajalnikom.

Ne samo pri naselbinskih, ampak tudi pri nenaselbinskih zemljepisnih poimenovanjih se pojavljajo posamostaljeni pridevniki: Aškerčeva, Čufarjeva, Erjavčeva, Foitova, Partizanska, Prešernova, Žarova …
Primera: podhod pod Foitovo; spreminjajoča se omejitev hitrosti vožnje vzdolž Partizanske
Foitova (< Foitova cesta); Partizanska (< Partizanska cesta)

Primeri posamostaljenih pridevnikov se pojavljajo tudi pri stvarnih lastnih imenih: Štirinajsta (< Štirinajsta divizija); Kolodvorska (< Kolodvorska restavracija).
Primer: V Šaleški dolini so s številnimi slovesnostmi in dogodki zaznamovali prihod Štirinajste na Štajersko.

Pogost primer samostalniško rabljenega prvotnega pridevnika je tudi v predložni zvezi na Šaleškem, pridevnik šaleški se je posamostalil, levi pridevniški prilastek je prevzel samostalniško vlogo, a se sklanja kot prvotni pridevnik.

Predstavitev in naročilnica KBV

  Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com