AVTORICA JEZIKOVNIH ČLANKOV O VELENJŠČINI: VERICA JURAK
Priimek z imenovalniško končnico -a ob moškem imenu sklanjamo na dva načina: po drugi ali po prvi moški sklanjatvi.
Primer: sklanjanje priimka Škarja ob moškem imenu
1. sklon: Rok Škarja 1. sklon: Rok Škarja
2. sklon: Roka Škarje 2. sklon: Roka Škarja
3. sklon: Roku Škarji 3. sklon: Roku Škarju
4. sklon: Roka Škarjo 4. sklon: Roka Škarja
5. sklon: Roku Škarji 5. sklon: Roku Škarju
6. sklon: (z) Rokom Škarjo 6. sklon: (z) Rokom Škarjem
Moške svojilne pridevnike iz tovrstnih priimkov tvorimo s priponskim obrazilom -ov ali – kadar pride do preglasa – s pripono -ev.
Primer: Škarjev (ne Škarjin); podobni primeri: Bajda – Bajdov, Čampa – Čampov, Fajdiga – Fajdigov, Ferenčina – Ferenčinov, Kajtna – Kajtnov, Munda – Mundov, Rakita – Rakitov, Škoda – Škodov, Zeba – Zebov; Abdija – Abdijev, Avdija – Avdijev, Colja – Coljev, Ivanuša – Ivanušev, Mikša – Mikšev, Soleša – Solešev, Trkulja – Trkuljev, Žuža – Žužev ipd.
Pri sklanjanju priimka na -a ob ženskem imenu imamo dve možnosti: lahko ga sklanjamo po tretji ženski sklanjatvi, to je z neglasovnimi končnicami, ali z glasovnimi končnicami prve ženske sklanjatve.
Primer: sklanjanje priimka Škarja ob ženskem imenu
1. sklon: Ana Škarja 1. sklon: Ana Škarja
2. sklon: Ane Škarja 2. sklon: Ane Škarje
3. sklon: Ani Škarja 3. sklon: Ani Škarji
4. sklon: Ano Škarja 4. sklon: Ano Škarjo
5. sklon: Ani Škarja 5. sklon: Ani Škarji
6. sklon: (z) Ano Škarja 6. sklon: (z) Ano Škarjo
Kako sklanjamo priimke, katerih osnova se konča na samoglasnik -e? Primeri: Kovše, Perše, Povše, Škoberne, Tamše, Terče, Zore, Žove.
V navedenih primerih je končni vokal e del osnove, zapisani priimki imajo v imenovalniku ničto končnico. Pri sklanjanju se osnova, ki se končna na samoglasnik, to je naglašeni e, podaljša s -t-. V imenovalniku je naglašeni e na koncu osnove kratek in širok, pri sklanjanju se mesto naglasa ohrani, spremenita pa se kvantiteta in kakovost naglašenega vokala. V imenovalniku je naglašeni e na koncu osnove kratek in širok, v neimenovalniških sklonih pa je dolg in ozek (npr. Povšè – Povšéta, Škobernè – Škobernéta, Tamšè – Tamšéta).
Primer: sklanjanje priimka Škoberne ob moškem imenu
1. sklon: Škoberne
2. sklon: Škoberneta
3. sklon: Škobernetu
4. sklon: Škoberneta
5. sklon: Škobernetu
6. sklon: (s) Škobernetom
svojilni pridevnik: Škobernetov
Pri tovrstnih primerih je smiselno opozoriti na zavajajoč način sklanjanja, tako da se osnova v neimenovalniških sklonih podaljša z -j-, kar je značilno za sklanjanje tujih priimkov, katerih osnova se končna na naglašeni ali nenaglašeni -e.
Za lektorske storitve kontaktirajte zlpp.uvkf@gmail.com