Literarnoprevodne izmenjave z makedonščino

Ko sva z Biserko Bobnar raziskovali slovenske literarnoprevodne izmenjave z makedonščino (za monografijo Zgodovina slovenskega literarnega prevoda II: slovenska literatura v dialogu s tujino, ur. Nike K. Pokorn, Ljubljana: Založba Univerze, Cankarjeva založba, 2023), sva ugotovili, da se prevajanje iz makedonske književnosti v slovenščino in obratno vzpostavi po drugi svetovni vojni z vstopom Makedonije in Slovenije v jugoslovansko federacijo, nadaljuje pa se tudi po njuni osamosvojitvi leta 1991, s tem, da v prvem desetletju samostojnosti nekoliko upade. Podatki iz COBISS-a in preglednih prispevkov ter objavljenih bibliografij o delih o knjižnih prevodih, kažejo, da je prevodov iz slovenščine v makedonščino dvakrat več kot prevodov iz makedonščine v slovenščino, tako v času skupne države kot po njenem razpadu.

Slovensko literaturo v makedonščino so med letoma 1947 in 1991 največkrat prevajali študenti Frana Petreta, prvega profesorja slovenske književnosti na Univerzi v Skopju, ki so bili tudi pesniki: Bistrica Mirkulovska, Georgi Stalev, Gane Todorovski, Srbo Ivanovski, Mateja Matevski, Tome Arsovski. Veliko prevodov je objavil še Aleksandar Popovski, ki je študiral tudi primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi po osamosvojitvi so najbolj dejavni prevajalci slovenske literature pesniki (in pisatelji), ki prevajajo pretežno dela svojih sodobnikov: Eftim Kletnikov, Lidija Dimkovska, Igor Isakovski, Dragana Eftimova, Davor Stojanovski, zelo dejavna prevajalca slovenske literature in medkulturna posrednika pa sta še dramaturg Darko Jan Spasov ter profesorica slovenskega jezika na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju Lidija Arizankovska.

V prvi polovici 3. desetletja 21. st. je izšlo približno pet slovenskih knjig letno v makedonščini s finančno podporo Javne agencije za knjigo v okviru javnega razpisa za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike in na področju stroškov tiska izvirnih slovenskih del. Prevladujejo mladinska dela in romani, najmanj pa je poezije. Slovenski pesniki in pesnice so sicer redni gostje najstarejšega makedonskega mednarodnega festivala Struški večeri poezije.