XXIV. LIRIKONFEST VELENJE (2025)
24. književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju
Velenje v čašah poezije / 9. do 11. junija 2025
Akademija Poetična Slovenija / Vila Bianca, 11. junija 2025 / slavnostna podelitev festivalnih nagrad (osrednje 20. podelitev festivalne nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st.) / pofestivalna (video)antologija Rp./Lirikon21 (2025) / jesenski cikel pogovorov z letošnjimi lavreati / Večletna glavna pokrovitelja: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje
Uradna razglasitev lavreatov, nominirancev idr. festivalno izbranih ustvarjalcev ter predstavitev programa 24. Lirikonfesta Velenje (2025)
Velenjska knjižna fundacija pred začetkom 24. Lirikonfesta Velenje (9. do 11. junija 2025) – tridnevnega festivala liričnega, potopisnega, kantavtorskega in letos prvič tudi satiričnega občutja – uradno razglaša četverico letošnjih lavreatov in četverico letošnjih nominirancev za osrednjo festivalno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti 2025«.
Kdo bo letošnji dobitnik/dobitnica nagrade »velenjica-čaša nesmrtnosti«, bo razkrito šele na festivalni akademiji Poetična Slovenija, ki bo 11. junija ob 19. uri v velenjski Vili Bianca.
Na slavnostni festivalni akademiji Poetična Slovenija v Velenju bodo podeljene tri literarne nagrade in ena plaketa: osrednja festivalna nagrada velenjica - čaša nesmrtnosti 2025 za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (20. podelitev); mednarodna Pretnarjeva nagrada 2025 – letos s častnim naslovom »ambasador poezije« (22. podelitev); festivalna nagrada krilata želva 2025 za najboljši slovenski literarni potopis (knjižno objavljen v preteklem letu oz. od leta 2023 enakovredno za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki knjižno izide v letu po podelitvi; 9. podelitev); festivalna plaketa Lirikonov zlát 2025 za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode (v obsegu 2 x po 100 verzov dveh pesniških ustvarjalcev) iz novejše poezije za odrasle iz katerega koli jezika v slovenščino (19. podelitev).
– Več o Lirikonfestu in lavreatih na www.lirikonfest-velenje.si in www.facebook.com/Lirikonfest.
Nominiranci in lavreati 24. Lirikonfesta Velenje (2025):
četverica* letošnjih nominirancev: Petra Bauman, Goran Gluvić, Tatjana Pregl Kobe, Jože Štucin – velenjica - čaša nesmrtnosti 2025 – literarna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (20. podelitev);*
IVAN DOBNIK – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2025 – častni naslov »ambasador poezije« (22. podelitev);
BRANKO GRADIŠNIK – krilata želva 2025 – literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2024) oz. od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki izide v letu po podelitvi nagrade (9. podelitev);
KLARISA JOVANOVIĆ; ANJUŠA BELEHAR – Lirikonov zlát 2025 (enakovredno dve plaketi/dve dobitnici) – literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle iz katerega koli jezika v slovenščino (19. podelitev);
* * *
* Četverica oz. osmerica bienalno/za dvoletno obdobje nominiranih (tj. četverica lani in – po nominacijskem pravilniku – letos dodatno nominirana četverica) za osrednjo festivalno nagrado velenjica - čaša nesmrtnosti 2024/2025 in 2025/2026 (vseslovenska literarna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo; bienalna nominacija za obdobje dveh let; 20. podelitev/2025).
Za nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« (VČN) so bili lani (2024) – poleg dobitnikov VČN 2024, ki sta jo prejela (dva) Borut Gombač in Matej Krajnc – za dvoletno obdobje (2024 in 2025) ožje nominirani štirje slovenski pesniki/pesnice – z avtorskim pesniškim branjem in refleksijo že predstavljeni na lanskem Lirikonfestu (2024): Cvetka Bevc, Marij Čuk, Aleš Jelenko, Anja Zag Golob.
*
Za nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« (VČN) so letos (2025) – poleg lani že predstavljenih štirih ožje nominiranih (za 2024 in 2025) – za dvoletno obdobje (2025 in 2026) dodatno nominirani štirje slovenski pesniki/pesnice – z avtorskim pesniškim branjem in refleksijo vabljeni k predstavitvi na letošnjem Lirikonfestu (2025): Petra Bauman, Goran Gluvić, Tatjana Pregl Kobe, Jože Štucin.
*
Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in (dodatno merilo od 2019) najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih desetih letih (vključno z letom širšega izbora za dvoletno nominacijo VČN (2022/2023, 2024/2025, 2026/2027) z najmanj eno avtorsko predstavitvijo (v obsegu »sto vrhunskih slovenskih verzov«) v festivalni antologiji Lirikon21 oz. s pesniškim branjem na Lirikonfestu. – Sosvet za nagrado vrednoti pri izboru nagrajenca tudi avtorjevo celovito osebnostno držo ter prepoznavnost v slovenski in/ali mednarodni kulturno-umetniški javnosti. – Nominacije za nagrado VČN so bienalne in dvoletne (aktualno 2024/2025 in 2025/2026).
Nagrado za vrhunske desetletne pesniške opuse za odrasle v 21. st. so doslej prejeli: 2006 (p. n.) – Andrej Medved; 2007 – Milan Vincetič;† 2008 – Milan Dekleva; 2009 – Vinko Möderndorfer; 2010 – Boris A. Novak; 2011 – Milan Jesih; 2012 – Peter Kolšek;† 2013* – Zoran Pevec; 2014* – Esad Babačić; 2015* – Maja Vidmar; 2016* – Peter Semolič; 2017* – Tone Škrjanec; 2018 – Iztok Osojnik; 2019 – Uroš Zupan; 2020 – Lidija Dimkovska; 2021 – Miklavž Komelj; 2022 – Marjan Pungartnik; 2023 – Meta Kušar; 2024 – Borut Gombač in Matej Krajnc; 2025 – (razglasitev/podelitev predvidena 11. junija na festivalni akademiji Poetična Slovenija v Velenju).
Nagrada je istemu pesniku/pesnici podeljena samo enkrat (izjemoma dvakrat za vrhunski pesniški opus v novih desetletjih). Izkazana je s festivalno listino in umetniškim bronastim kipom »velenjica - čaša nesmrtnosti« (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta – modernistično preinterpretirana po motivu baročno-secesijskega »Mladega favna« šaleškega akad. kiparja Ivana Napotnika); med letoma 2013 in 2018 je bila pospremljena z nagradno knjižno izdajo (*) 50 izbranih pesmi iz nagrajenčevega desetletnega pesniškega opusa za odrasle v 21. st.; od leta 2019 je nagrada ponovno tudi denarna (v letu 2025 znaša 5000 EUR); od leta 2021 pa je pospremljena z nagrajenčevo zasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v »Gaju poezije Velenje«, posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st. – Organizator nagrade je Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF). Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje. V programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
*
Za nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« (VČN) so letos za dvoletno obdobje (2025 in 2026) nominirani štirje slovenski pesniki/pesnice – z avtorskim pesniškim branjem in refleksijo vabljeni k predstavitvi na letošnjem Lirikonfestu (2025): PETRA BAUMAN, GORAN GLUVIĆ, TATJANA PREGL KOBE in JOŽE ŠTUCIN.
IVAN DOBNIK – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2025 – častni naslov »ambasador poezije« (22. podelitev)
Ivan Dobnik (1960) je pesnik, prevajalec, esejist, kritik in literarni urednik. Študiral je filozofijo in primerjalno književnost. Je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so predstavljene v več evropskih jezikih. V spektru njegovega književnega ustvarjanja in delovanja lahko govorimo o entuziastu, ki se s poezijo oziroma književnostjo ukvarja na izjemno širokem področju.
Je pobudnik in skupaj z Zoranom Pevcem ter Ivom Stropnikom soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, namenjene izključno poeziji in poetičnemu. Revija Poetikon je sprva izhajala v Velenju pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija, po ustanovitvi Književnega društva Hiša poezije (jeseni 2006) pa že skoraj dve desetletji izhaja v Ljubljani. V njej Ivan Dobnik kot odgovorni urednik selektivno objavlja avtorsko poezijo tako uveljavljenih kot uveljavljajočih se slovenskih pesnic in pesnikov, prevodno poezijo, književne kritike sodobne slovenske poezije ter eseje v zvezi z njo.
Ob tem je soustanovitelj in urednik neodvisne založbe Hiša poezije. Ta povezuje pesnice in pesnike, prevajalke in prevajalce, ljubitelje in raziskovalce poezije vseh generacij.
Ob izdajanju revije Poetikon se je Hiša poezije razvila v pomembno in očitno več kot slovensko založbo (za poezijo), ki vključuje knjižne in prevodne zbirke Poetikonove lire, Ginko, Sončnica, vsa nora od svetlobe in posebne izdaje, ki od letos (2025) vključujejo tudi novo zbirko Nasledstvo sonca, znotraj katere bodo izhajale antologijske pesniške zbirke posameznih pesnic/pesnikov.
V Poetikonovih lirah je doslej (v zadnjih dveh desetletjih) izšlo več kot sto samostojnih pesniških zbirk slovenskih pesnic in pesnikov ter prevodnih avtoric in avtorjev.
Knjižna zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe je namenjena objavi pesniških zbirk, ki jih po razpisu izberejo posamezni uredniki, ki sodelujejo z založbo.
Ginko pa je knjižna zbirka, namenjena proznim in dramskim besedilom ter esejem.
Založba Hiša poezije ob tem organizira pesniška srečanja in branja poezije ter sodeluje s številnimi slovenskimi in tujimi revijami, založbami, festivali in ustanovami.
Ivan Dobnik je urednik in promotor poezije na izredno velikem ter vsestranskem področju, ki zajema različne zvrsti književnega oziroma književniškega delovanja, ustvarjanja, mednarodnega povezovanja in uveljavljanja slovenske literature ter jezika.
Na 24. Lirikonfestu v Velenju podeljujemo mednarodno Pretnarjevo nagrado 2025 – slovensko zahvalo – letos s častnim naslovom »ambasador poezije« – slovenskemu pesniku, književnemu prevajalcu, literarnemu uredniku in založniku ter mednarodnemu posredniku poezije Ivanu Dobniku in Književnemu društvu Hiša poezije – za izjemno pomembno literarno uredniško in založniško delo v zadnjih dveh desetletjih pri uzaveščanju in širjenju pesniške umetnosti oz. pesniške ustvarjalnosti v Sloveniji ter za mednarodno literarno posredniško udejstvovanje. – (iz utemeljitve)
* * *
MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA s častnim naslovom »AMBASADOR POEZIJE, SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI IN JEZIKA« je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije, slovenske literature in jezika po svetu; podeljevana (na pobudo pesnika Iva Stropnika) od leta 2004 v organizaciji Ustanove Velenjska knjižna fundacija na književnem srečanju/festivalu Lirikonfest v Velenju tistim zaslužnim posameznikom (izjemoma dvema ali skupini), enakovredno tujim in slovenskim državljanom, ki si po svetu ali doma (v SLO) v duhu dr. Toneta Pretnarja (1945–1992) svetovljansko prizadevajo za seznanjanje s poezijo, slovensko književnostjo in slovenskim jezikom.
Ambasadorji poezije, slovenske književnosti in jezika – dobitniki mednarodne Pretnarjeve nagrade: 2004 – Ludwig Hartinger (Avstrija); 2005 – František Benhart† (Češka); 2006 – Gančo Savov (Bolgarija); 2007 – Bożena in Emil Tokarz (Poljska); 2008 – Kari Klemelä (Finska); 2009 – Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija); 2010 – Nadežda Starikova (Rusija); 2011 – Peter Scherber (Nemčija/Avstrija); 2012 – Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gállos (Madžarska); 2013 – Nikollë Berishaj (Albanija); 2014 – Zdravko Kecman† (Bosna in Hercegovina/R. Srbska); 2015 – Karol Chmel (Slovaška); 2016 – Zvonko Kovač (Hrvaška); 2017 – Joanna Pomorska (Poljska); 2018 – Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka); 2019 – Metka Lokar (Slovenija/Kitajska); 2020 – Miran Hladnik (Slovenija); 2021 – Aleš Šteger (Slovenija); 2022 – Matthias Göritz (Nemčija); 2023 – Kozma Ahačič (Slovenija); 2024 – Miran Košuta (Trst/Italija); 2025 – Ivan Dobnik (Slovenija) –
Partnerska organizatorja nagrade oz. podelitve častnega ambasadorskega naslova sta Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) in književna asociacija Velenika.
Festivalna nagrada je častna, izkazana z listino častnega naslova in nagradnim umetniškim bronastim kipom (stvaritev akademskega kiparja Jurija Smoleta); od leta 2020 je nagrada ponovno tudi simbolično denarna in od leta 2021 pospremljena z nagrajenčevo sozasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v »Gaju poezije Velenje«, posvečenega Lirikonfestovim lavreatom in vrhunski slovenski poeziji 21. st.
Večletni glavni pokrovitelj podelitve častnega ambasadorskega naslova je Mestna občina Velenje; v programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. S sprejemom Pretnarjevih nagrajencev se pridružuje Občina Tržič (domači kraj T. Pretnarja).
BRANKO GRADIŠNIK – krilata želva 2025 – literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2024) oz. od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki izide v letu po podelitvi nagrade (9. podelitev)
Branko Gradišnik (1951) je slovenski pisatelj, kolumnist, scenarist in prevajalec, človekoljub, zagovornik in večni iskalec zdravega življenja, popotnik, terapevt in slovenski podijski komik. Podpisuje se pod okoli 30 leposlovnih del, med katerimi prevladujejo potopisi, dnevniki, esejistika, observacije … Je dobitnik nagrade Prešernovega sklada, Zlate arene za filmski scenarij, Sovretove in Jermanove nagrade.
V seriji Strogo zaupno z Brankom pri Založbi Pivec je izšla njegova zbirka »potoromanov«: Julij avgusta: strogo zaupno po Zakavkazju (2018); Mi mlajši logarji: strogo zaupno po Poldivjem zahodu (2020); Če zdaj doma na zofi kdaj: strogo zaupno po Lake Districtu (2021); Kraljestvo za šotor: strogo zaupno po Korziki (2022); Tisoč in nobena noč: strogo zaupno na Kubi (2024).
Branko Gradišnik je z literarnim potopisom Tisoč in nobena noč ustvaril literarno delo, ki presega klasične okvire potopisnega pisanja. Potoroman je napisan v značilnem Gradišnikovem jeziku: izbrušenem jeziku, prežetem z ironijo, duhovitostjo, včasih tudi s sarkazmom in samoironijo, vedno pa inteligentnem in bogatem z besednimi igrami, citati in kulturnimi referencami. Njegova opažanja so včasih provokativna, vendar nikoli zlonamerna. V času, ko številni potopisi stavijo na poudarjanje spektakularnih izkušenj in hitrega tempa pripovedi, Gradišnik ponuja globino, upočasnjen pogled in intimen dialog z bralcem. Je knjiga za bralce, ki iščejo več kot le popis poti. Gradišnik ne ponuja odgovorov, ampak veliko dobrih vprašanj. In morda je prav to največ, kar si lahko od potopisa želimo. – (iz utemeljitve; P. P.)
* * *
Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski literarni potopis (knjižno objavljen v preteklem letu in od leta 2023 enakovredno tudi za razpisno izbrani najboljši knjižno še neobjavljen slovenski literarni potopis, ki knjižno izide v letu po podelitvi nagrade).
Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen (dokumentarna literatura, potopisni roman idr.). Z nagrado »krilata želva« želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev_ic potopisa (prednostno literarnega).
Književno nagrado »krilata želva« za najboljši knjižno objavljen slovenski literarni potopis so doslej prejeli: 2017 – Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele), 2018 – Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija), 2019 – Jakob J. Kenda (Apalaška pot), 2020 – Petra Vladimirov (Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja), 2021 – Ivo Svetina (Malabar), 2022 – Irena Cerar (Potepuški okruški); 2023 – Samo Rugelj (Soncu naproti); 2024 – Marjan Rajšp (Doseg bega); 2025 – Branko Gradišnik (Tisoč in nobena noč: strogo zaupno na Kubi).
Nagrada je izkazana z nagradnim bronastim umetniškim kipom (stvaritev akad. kiparja Jurija Smoleta) in festivalno listino. Od leta 2019 je nagrada tudi denarna (1500 EUR bruto) ter od leta 2021 pospremljena z nagrajenčevo/nagrajenkino sozasaditvijo oz. posvetitvijo visokorastočega drevesa v »Gaju poezije Velenje«, posvečenega Lirikonfestovim lavreatom. –
Večletni glavni pokrovitelj nagrade je Mestna občina Velenje; v programu Lirikonfesta jo sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
KLARISA JOVANOVIĆ; ANJUŠA BELEHAR – Lirikonov zlát 2025 (enakovredno dve plaketi/dve dobitnici) – literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle v slovenščino (19. podelitev)
* * *
Klarisa Jovanović je profesorica francoščine in primerjalne književnosti; književna prevajalka, pesnica in glasbenica. Prevaja leposlovje iz novogrščine, makedonščine, srbščine in hrvaščine, italijanščine in francoščine. Njen književni prevajalski opus je obsežen; mdr. je leta 2001 prevedla v slovenščino antologijo grške literature 20. st.; za slovenski prevod kratke grške proze je leta 2004 v Atenah prejela nagrado Združenja grških književnih prevajalcev; kot prevajalka je prispevala podatke za Slovenski veliki leksikon za sto grških književnikov; dvakrat je bila nominirana za Sovretovo nagrado (2022 in 2024). Piše poezijo in kratko prozo; letos izide njena peta pesniška zbirka. Njena velika ljubezen so tudi pravljice; ljudske, zlasti tiste iz dežel Sredozemlja, zbira in prevaja že dobra tri desetletja. Kot glasbenica z bogato diskografijo se posveča zlasti reinterpretaciji ljudske pesmi in izvajanju uglasbene poezije, tudi lastnih pesniških besedil. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, Društva slovenskih pisateljev, Društva PEN in častna članica grškega PEN-a. Od leta 2006 živi in ustvarja v Lendavi.
Anjuša Belehar (1986), slovenska prevajalka in pesnica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz češčine in ruščine. Živi in dela v Pragi in Atenah. Prevaja češko in belorusko poezijo; iz češčine prevaja tudi sodobne romane (doslej so v knjižnih prevodih izšli romani Biance Bellove, Kateřine Tučkove, Petre Soukupove, Michala Viewegha (skupaj z J. Jurenom) in Pavle Horákove). Skupaj z D. Bajtom in S. Špelec je soprevedla iz ruščine zbirko kratkih zgodb Viktorja Jerofejeva. Ukvarja se tudi s prevodi iz slovenščine v češčino (Vitomil Zupan). Za svoje delo je prejela študentsko nagrado Katedre za zahodnoslovansko filologijo in bila nominirana za Lirikonov zlat 2008 za najboljše festivalne prevode poezije 21. st.
*
Za 24. Lirikonfest Velenje (2025) si kot vrhunski in najboljši festivalni prevodi iz novejše evropske poezije za odrasle – tj. dveh avtorjev (2 x po 100 verzov dveh sodobnih pesniških ustvarjalcev) iz novejše poezije za odrasle iz katerega koli jezika v slovenščino – zaslužita mednarodno prevajalsko priznanje – plaketo Lirikonov zlát 2025: Klarisa Jovanović, ki je iz novejše črnogorske poezije za odrasle v slovenščino vrhunsko prevedla pesmi Pavleta Goranovića in Tijane Rakočević, in Anjuša Belehar, ki je iz novejše češke poezije za odrasle v slovenščino vrhunsko prevedla pesmi Ewalda Murrerja in Kamila Bouške.
Podrobnejši festivalni program bo objavljen na www.lirikonfest-velenje.si in www.facebook.com/Lirikonfest.