Ivo Stropnik
hválnica bŕzdanju – To melanholično jesensko lesniko pred socialnim blokom bi lahko mirno posekali. Zastira pogled na urbano poezijo, literarni teoretiki pa brez lestve itak ne znajo rabutati trpkih jabolk. A brez te skomine ne veš:
da so besede peš pred besedo, ne pa da jo dohitevajo; ne veš, da si njihova zaobljuba oranja in kolobarjenja, ko enkrat prisopeš do ne-izrekljive izrečenosti.
To sangvinično ščavje domačijskega nagona bo ulilo še veliko brona in zašpililo na tone kranjskih klobas znanstvene vesti! Brez strahu pred izginotjem – v srcih horde maturantov – ostaja slovenska literatura prešerna, jara, jeprška, oštirska, rožnovenska, materinska, na klancu in alamutska! A brez tega čipa ne veš:
kdaj si iz kanglice mleka razlil življenje; ne veš, da te v sendviču hamata nebo in zemlja – in si le kamen za metanje v vodo.
To lirično med nami! med naturo in literaturo, tradicionalno kanonizirano s hlevskim gnojem in kalijevim gnojilom. To distanco narekujem slaviti z neposvečeno hostijo! Rim ne bo padel brez rim in Beseda ne bo padla brez sfriziranih čutil. A brez viklerjev in trajne ondulacije ne veš:
da blede oči vidijo v vodi in med fotokopiranimi zvezdami; ne veš, da pričeske čutijo veter, ki stresa lesniko in ščavje, ščavje –
P. S
Piš, ki te vleče za ušesa in sladke lase, lase.
(Nate mislim, votlina v glavi, 2006)
Ivo Stropnik – programski in organizacijski vodja Lirikonfesta Velenje
(video) Lirikonfestovih šestdeset (46/60): IVO STROPNIK: hvalnica brzdanju