Velenjska knjižna fundacija ob 25. Lirikonfestu (Velenje, 9.–11. junij 2026) – tridnevnega festivala liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja – razglaša četverico letošnjih lavreatov in šesterico nominirancev za osrednjo festivalno nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti 2026« (VČN).

Uradna razglasitev dobitnika/dobitnice VČN bo na večerni festivalni Akademiji Poetična Slovenija 11. junija ob 19. uri v Vili Bianca.

Na festivalni slavnostni Akademiji Poetična Slovenija v Velenju bodo podeljene štiri vseslovenske festivalne literarne nagrade in ena plaketa: jubilejna velenjica - čaša nesmrtnosti 2026 – opus summum (za ponovni vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v novem desetletju 21. st.; 1. podelitev ob 20-letnici podeljevanja vsakoletne osrednje festivalne nagrade velenjica - čaša nesmrtnosti (letos 21. podelitev)); mednarodna Pretnarjeva nagrada 2026 – letos s častnim naslovom »ambasador slovenske književnosti« (23. podelitev); festivalna nagrada krilata želva 2026 za najboljši slovenski literarni potopis, knjižno objavljen v preteklem letu (10. podelitev); festivalna plaketa Lirikonov zlát 2026 za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle (20. podelitev).

Lavreati Lirikonfesta Velenje 2026:

MILAN DEKLEVA – jubilejna velenjica - čaša nesmrtnosti 2026 – opus summum – prvič (so)podeljena ob 20-letnici VČN za ponovni vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v novem desetletju 21. st.;

DARKO SPASOV – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2026 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti« (23. podelitev);

ANDREJ BLATNIK – krilata želva 2026 – literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2025) (10. podelitev);

DUŠAN MILAN PIRC – Lirikonov zlát 2026 – literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle (20. podelitev).

***

ŠESTERICA NOMINIRANCEV (Petra Bauman, Tatjana Pregl Kobe, Jože Štucin, Živa Čebulj, Nina Medved, Matej Mertik) – velenjica - čaša nesmrtnosti 2026 – literarna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (21. podelitev).

***

MILAN DEKLEVA – Ob 20-letnici podeljevanja VČN bo letos prvič (so)podeljena »jubilejna velenjica - čaša nesmrtnosti 2026 – opus summum« (podeljena pesniku/pesnici izmed lavreatov VČN 2006–2026 za ponovni vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v novem desetletju 21. st.).

Milan Dekleva (1946) je pesnik, pisatelj, dramatik, publicist, novinar, urednik, skladatelj in glasbenik ter velja za enega najpomembnejših sodobnih slovenskih in evropskih književnikov. Dekleva je znan predvsem po svoji poeziji, v kateri združuje filozofsko razmišljanje, igrivost jezika in vplive vzhodnjaške misli. Pesniški opus Milana Dekleve predstavlja eno najobsežnejših, najbolj raznolikih in hkrati notranje prepoznavnih ustvarjalnih stvaritev v sodobni slovenski književnosti. Poleg poezije piše tudi romane, eseje, drame in dela za mladino. Za svoje bogato literarno ustvarjanje je prejel najvidnejše državne nagrade, med drugim tudi leta 2008 »čašo nesmrtnosti«; letos pa bo na jubilejnem 25. Lirikonfestu Velenje prejel posebno, prvič podeljeno nagrado – »jubilejno velenjico - čašo nesmrtnosti 2026 – opus summum« za ponovni vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v novem desetletju 21. st.

* * *

DARKO SPASOV – mednarodna Pretnarjeva nagrada 2026 – častni naslov »ambasador slovenske književnosti« (23. podelitev)

Darko Spasov (1976) je makedonski prevajalec in dramaturg iz Skopja, velik poznavalec slovenske književnosti, ki že več kot dve desetletji pomembno povezuje slovenski in makedonski kulturni prostor. Študiral je južnoslovansko književnost, češčino in beloruščino na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju, prevajanju slovenske književnosti pa se je intenzivneje posvetil po večletnem bivanju v Sloveniji. Poleg prevajanja deluje tudi kot kulturni organizator, gledališki ustvarjalec in dolgoletni promotor slovenske književnosti na Balkanu. Sodeloval je tudi s priznanim slovenskim režiserjem Tomažem Pandurjem pri njegovi zadnji predstavi Kralj Lear v Skopju. Je eden tistih ustvarjalcev, ki s svojim delom že vrsto let gradijo most med slovensko in makedonsko kulturo.

V makedonščino je prevedel številna dela sodobnih slovenskih avtorjev, med njimi Draga Jančarja, Borisa Pahorja, Tadeja Goloba, Andreja Rozmana - Roze, Svetlane Makarovič, Cvetke Bevc, Barbare Simoniti, Saše Pavček in drugih. Prevaja tudi iz angleščine ter deluje kot dramaturg v gledališču Teater Komedija v Skopju.

Za svoje prevajalsko delo je prejel več priznanj. Leta 2019 je bil nagrajen za prevod drame Brana irskega dramatika Conorja McPhersona v makedonščino, leta 2020 pa je njegov prevod knjige Močvirniki Barbare Simoniti prejel nagrado za najboljšo prevedeno knjigo za otroke in mladino v Severni Makedoniji. Njegovi prevodi romanov Draga Jančarja so pomembno prispevali k prepoznavnosti slovenske literature v makedonskem prostoru.

Darko Spasov pogosto poudarja, da ga pri prevajanju ne zanima zgolj prenos jezika, ampak predvsem prenos občutij, zgodb in kulturnih izkušenj med narodi. Slovenijo dojema kot svoj drugi kulturni dom, slovensko književnost pa kot prostor, v katerem je našel številne ustvarjalne in osebne vezi.  – (iz utemeljitve; PP, IS)

Na 25. Lirikonfestu v Velenju podeljujemo mednarodno Pretnarjevo nagrado 2026 – slovensko zahvalo – letos s častnim naslovom »ambasador slovenske književnosti« – makedonskemu književnemu prevajalcu in dramaturgu Darku Spasovu za večletno mednarodno povezovanje slovenske in makedonske literature in kulture; za književno prevajanje ter posredovanje novejše slovenske književnosti v makedonski govorni prostor. – (iz utemeljitve; PP, IS)

Častni naslov »ambasador poezije/slovenske književnosti/slovenskega jezika« – MEDNARODNA PRETNARJEVA NAGRADA je osrednja slovenska zahvala in mednarodno priznanje za trajnejše, večletne ali enkratne pomembne prispevke pri mednarodnem povezovanju oz. uveljavljanju poezije, slovenske literature in/ali slovenskega jezika po svetu.

Ambasadorji poezije, slovenske književnosti in jezika – dobitniki mednarodne Pretnarjeve nagrade: 2004 – Ludwig Hartinger (Avstrija); 2005 – František Benhart† (Češka); 2006 – Gančo Savov (Bolgarija); 2007 – Bożena in Emil Tokarz (Poljska); 2008 – Kari Klemelä (Finska); 2009 – Matjaž Kmecl (Slovenija) in Andrej Rozman (Slovenija); 2010 – Nadežda Starikova (Rusija); 2011 – Peter Scherber (Nemčija/Avstrija); 2012 – Evgen Bavčar (Slovenija/Francija) in Orsolya Gállos (Madžarska); 2013 – Nikollë Berishaj (Albanija); 2014 – Zdravko Kecman† (Bosna in Hercegovina/R. Srbska); 2015 – Karol Chmel† (Slovaška); 2016 – Zvonko Kovač (Hrvaška); 2017 – Joanna Pomorska (Poljska); 2018 – Peter Kuhar (Slovenija/Češka) in Lenka Kuhar Daňhelová (Češka); 2019 – Metka Lokar (Slovenija/Kitajska); 2020 – Miran Hladnik (Slovenija); 2021 – Aleš Šteger (Slovenija); 2022 – Matthias Göritz (Nemčija); 2023 – Kozma Ahačič (Slovenija); 2024 – Miran Košuta (Slovenija/Italija); 2025 – Ivan Dobnik (Slovenija); 2026 – Darko Spasov (Severna Makedonija).

* * *

ANDREJ BLATNIK – krilata želva 2026 – literarna nagrada za najboljši slovenski knjižno objavljen literarni potopis preteklega leta (2025) (10. podelitev)

Andrej Blatnik (1963) je pisatelj, izredni profesor za založniške študije na Univerzi v Ljubljani in urednik pri Cankarjevi založbi, kjer od leta 1996 ureja potopisno zbirko S poti. Prejel je več štipendij, med drugim Fulbrightovo.

Objavil je pet romanov, šest zbirk kratkih zgodb, šest knjig esejev, kulturnih študij itd., knjigo Pisanje kratke zgodbe in nazadnje knjižni potopis Besedi na sledi (UMco 2025). Prejel je nekaj pomembnih nagrad.

Njegove zgodbe so bile prevedene v več kot 40 jezikov ter objavljene v revijah in različnih antologijah. Prevedenih ima blizu 50 knjig v 16 jezikih, od tega devet v hrvaščini, šest v makedonščini, po štiri v angleščini in nemščini, tri v srbščini in turščini, dve v španščini in češčini, druge v francoščini, madžarščini, slovaščini, ruščini, arabščini, odiji, malajalamu, tamilščini ...

Knjiga Besedi na sledi avtorja Andreja Blatnika predstavlja izjemen in izviren prispevek k sodobnemu slovenskemu literarnemu potopisju. Delo presega klasično razumevanje potopisa kot zgolj opisovanja krajev in poti, saj avtor potovanje po Južni Aziji oblikuje predvsem kot raziskovanje sveta knjig, branja in literarne kulture. V ospredju niso le mesta, pokrajine in ljudje, temveč knjigarne, antikvariati, založniške zgodbe ter srečanja z bralci, prodajalci knjig in pisatelji, ki ustvarjajo poseben kulturni zemljevid prostora.

Besedilo prepričljivo združuje elemente potopisa, eseja, avtobiografske refleksije in literarne kritike. Avtor razmišlja o tem, kako nastajajo zgodbe, kako jih beremo in kako se spreminja pomen literature v digitalni dobi. Knjiga je intelektualna, a dostopna, ter pomembno prispeva tudi k razvoju slovenskega potopisnega žanra, saj ga nadgrajuje z izrazito literarno in kulturno dimenzijo. Besedi na sledi je zato več kot potopis: je premišljena in izvirna refleksija o literaturi, potovanju in človekovem iskanju smisla v svetu besed; je intelektualno spodbudna in primerna za bralce, ki jih zanima literatura kot proces in ne le kot končni izdelek.

Prav zaradi svoje izvirne zasnove, visoke literarne kakovosti, esejistične poglobljenosti in pomembnega prispevka k sodobni slovenski književnosti si knjiga Besedi na sledi nedvomno zasluži krilato želvo 2026 za najboljši slovenski literarni potopis preteklega leta (2025). – (iz utemeljitve; P. P.)

Festivalna nagrada KRILATA ŽELVA, ki jo od leta 2017 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za najboljši slovenski literarni potopis, knjižno objavljen v preteklem letu.

Potopis je vse bolj priljubljen literarni žanr, ki pa strokovno še ni ustrezno opredeljen (dokumentarna literatura, potopisni roman). Z nagrado »krilata želva« želimo popularizirati potopisni žanr in prispevati k uveljavljanju slovenskih avtorjev_ic potopisa (prednostno literarnega).

Za nagrado »krilata želva« (najboljši slovenski literarni potopis preteklega leta) so bili letos (2026) interno ožje nominirani trije slovenski literarni potopisi (izmed knjižno objavljenih v preteklem letu (2025):  Andrej Blatnik: Besedi na sledi (UMco, 2025); Alen Steržaj: Gora ni zadeta: zadet je, kdor gre gor (Sanje, 2025); Romana in Zvone Šeruga: Brez voznega reda (samozaložba, 2025).

Književno nagrado »krilata želva« za najboljši knjižno objavljen slovenski literarni potopis so doslej prejeli: 2017 – Agata Tomažič (Zakaj potujete v take dežele), 2018 – Dragan Potočnik (Pesem za Sinin džan) in Aleš Šteger (Na kraju zapisano 6: Solovki, Rusija), 2019 – Jakob J. Kenda (Apalaška pot), 2020 – Petra Vladimirov (Evforija – 233 kilometrov Pirenejev ob poti do morja), 2021 – Ivo Svetina (Malabar), 2022 – Irena Cerar (Potepuški okruški); 2023 – Samo Rugelj (Soncu naproti); 2024 – Marjan Rajšp (Doseg bega); 2025 – Branko Gradišnik (Tisoč in nobena noč: strogo zaupno na Kubi); 2026 – Andrej Blatnik (Besedi na sledi: lovljenje knjig v Južni Aziji).

***

DUŠAN MILAN PIRC – Lirikonov zlát 2026 – literarno priznanje/plaketa za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode novejše poezije za odrasle (20. podelitev)

Dušan Milan Pirc (1946) je poljsko-slovenski književni prevajalec, pesnik in ljubiteljski kulturnik. Že več desetletij živi in ustvarja v Velenju. V tandemu s soprogo Jadwigo W. P. sta v Gorenju trideset let skupaj prevajala poslovno in tehnično literaturo. Zasebno pa je vseskozi prevajal in prevaja (bolj za dušo kot prevajalski kruh) zlasti sodobno poljsko poezijo v slovenščino.

Dušan M. Pirc sodi med tiste tihe, a izjemno pomembne posrednike med kulturami, katerih delo pogosto presega zgolj prevajalsko dejavnost in postane dejanje kulturnega spomina, etične občutljivosti ter literarne predanosti. Njegov večdesetletni opus slovenskih prevodov iz poljščine (zlasti poezije) je dragocen.

Že od konca šestdesetih let dalje je v slovenski kulturni prostor sistematično prevajal pomembna imena poljske poezije in proze: Tadeusza Różewicza, Zbigniewa Herberta, Juliana Przybośa, Jana Śpiewaka, Jerzyja Harasymowicza, Stanisława Grochowiaka in druge. S svojimi slovenskih prevodi je med poljskimi pesniki in pesnicami izbiral avtorje, ki so v evropski literaturi zaznamovali izkušnjo vojne, totalitarizma, eksistencialne negotovosti in moralne odgovornosti. Njegov prevajalski izbor zato ni bil nikoli naključen, temveč izrazito estetsko in etično premišljen.

Pirčeve prevode odlikuje izjemen posluh za pesniški jezik. V prevodih zna ohraniti zgoščenost, ironijo, notranji ritem in semantično večplastnost izvirnika, pri čemer slovenski jezik nikoli ne deluje kot posredniški kompromis, temveč kot polnokrvni literarni izraz. Še posebej pri prevajanju poezije se kaže njegova sposobnost, da prestopi mejo med dobesednim prenosom in ustvarjalno poustvaritvijo, kar je eno temeljnih meril vrhunskega literarnega prevoda.

Za 25. Lirikonfest Velenje (2026) si kot najboljši festivalni prevodi iz novejše evropske poezije za odrasle zasluži mednarodno prevajalsko priznanje – plaketo Lirikonov zlát 2026 Dušan Milan Pirc, ki je iz novejše poljske poezije za odrasle v slovenščino vrhunsko prevedel pesmi več avtorjev in avtoric.

Festivalna plaketa Lirikonov zlát, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je mednarodno prevajalsko priznanje za vrhunske oz. najboljše festivalne prevode iz novejše evropske poezije za odrasle v slovenščino (predv. predstavljeno z izbranimi objavami v festivalnem berilu/(video)antologiji Rp. Lirikon21 oz. predstavitvami na Lirikonfestu).

Književni prevajalci so lahko v letu 2026 sodelovali na razpisu za festivalno prevajalsko priznanje Lirikonov zlát (LZ26) s prevodi iz katerega koli evropskega jezika v slovenščino, in sicer iz novejše poezije za odrasle dveh živečih avtorjev, prednostno iz srednjih generacij vrhunskih pesnikov/-ic, ki ustvarjajo v 21. st. v katerem koli evropskem jeziku in imajo v tem jeziku knjižno objavljeni najmanj dve izvirni pesniški zbirki.

Strokovna žirija 25. Lirikonfesta je za festivalno prevajalsko priznanje v letu 2026 izbrala (brez predhodnih nominacij) najtehtneje prevedene pesmi več avtorjev in avtoric v prevodu enega prevajalca.

Mednarodno festivalno prevajalsko priznanje/plaketo »Lirikonov zlát« so doslej prejeli slovenski in tuji prevajalci poezije 21. st. za odrasle: 2007 – Andrej Medved† (Slovenija); 2008 – Mateja Bizjak Petit (Slovenija/Francija); 2009 – Draga Rinkema (Slovenija/Nizozemska) in Urška Zupanec (Slovenija); 2010 – Peter Kuhar (Slovenija/Češka); 2011 – Tanja Petrič (Slovenija); 2012 – Andrej Pleterski† (Slovenija); 2013 – Željko Perović (Bosna in Hercegovina/Slovenija) in Lenka Daňhelová (Češka); 2014 – Namita Subiotto (Slovenija); 2015 – Daniela Kocmut (Slovenija/Avstrija) in Andrej Pleterski† (Slovenija); 2016 – Mateja Komel Snoj (Slovenija); 2017 – Katja Zakrajšek (Slovenija) in Urška Zupanec (Slovenija); 2018 – Maruša Mugerli Lavrenčič (Slovenija); 2019 – Barbara Pregelj (Slovenija); 2020 – Gabriella Gaál (Slovenija); 2021 – Dragica Fabjan Andritsakos (Slovenija); 2022 – Aleš Mustar (Slovenija); 2023 – Gašper Malej (Slovenija); 2024 – Klemen Pisk ter Špela Sevšek Šramel in Miha Kragelj; 2025 – Klarisa Jovanovič (Slovenija) in Anjuša Belehar (Slovenija/Češka); 2026 – Dušan Milan Pirc (Slovenija).

***

Šesterica bienalno nominiranih za osrednjo festivalno nagrado  velenjica - čaša nesmrtnosti 2025/2026 in 2026/2027 (vseslovenska literarna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo; bienalna nominacija za obdobje dveh let; 21. podelitev)

Za nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« (VČN) so bili lani (2025) – poleg dobitnika VČN 2025, ki jo je prejel Goran Gluvić – za dvoletno obdobje (2025 in 2026) ožje nominirani trije slovenski pesniki/pesnice – z avtorskim pesniškim branjem in refleksijo že predstavljeni na lanskem Lirikonfestu (2025): Petra Bauman, Tatjana Pregl Kobe, Jože Štucin.

Za nagrado »velenjica - čaša nesmrtnosti« (VČN) so letos (2026) – poleg lani že predstavljenih treh ožje nominiranih (za 2025 in 2026) – za dvoletno obdobje (2026 in 2027) dodatno nominirani štirje slovenski pesniki/pesnice – z avtorskim pesniškim branjem in refleksijo vabljeni k predstavitvi na letošnjem Lirikonfestu (2026): Živa Čebulj, Nina Medved, Matej Mertik.

Festivalna nagrada VELENJICA - ČAŠA NESMRTNOSTI, ki jo od leta 2006/2007 na Akademiji Poetična Slovenija podeljuje Velenjska knjižna fundacija oz. Lirikonfest Velenje, je vseslovenska književna nagrada za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st., ki pomembno zaznamuje novejšo umetniško literaturo in je v zadnjih desetih letih izkazan z najmanj dvema v slovenskem jeziku knjižno objavljenima vrhunskima pesniškima zbirkama za odrasle in (dodatno merilo od 2019) najmanj enim samostojnim knjižnim prevodom poezije za odrasle (izdano v tujini) ter v zadnjih desetih letih (vključno z letom širšega izbora za dvoletno nominacijo VČN (2026/2027) z najmanj eno avtorsko predstavitvijo (v obsegu »sto vrhunskih slovenskih verzov«) v festivalni antologiji Lirikon21 oz. s pesniškim branjem na Lirikonfestu. – Sosvet za nagrado vrednoti pri izboru nagrajenca tudi avtorjevo celovito osebnostno držo ter prepoznavnost v slovenski in/ali mednarodni kulturno-umetniški javnosti. – Nominacije za nagrado VČN so bienalne in dvoletne (aktualno 2025/2026 in 2026/2027).

Nagrado za vrhunske desetletne pesniške opuse za odrasle v 21. st. so doslej prejeli: 2006 (p. n.) – Andrej Medved†; 2007 – Milan Vincetič†; 2008 – Milan Dekleva; 2009 – Vinko Möderndorfer; 2010 – Boris A. Novak; 2011 – Milan Jesih; 2012 – Peter Kolšek†; 2013* – Zoran Pevec; 2014* – Esad Babačić; 2015* – Maja Vidmar; 2016* – Peter Semolič; 2017* – Tone Škrjanec; 2018 – Iztok Osojnik; 2019 – Uroš Zupan; 2020 – Lidija Dimkovska; 2021 – Miklavž Komelj; 2022 – Marjan Pungartnik; 2023 – Meta Kušar; 2024 – Borut Gombač in Matej Krajnc; 2025 – Goran Gluvić; 2026 – (razglasitev/podelitev predvidena 11. junija na festivalni akademiji Poetična Slovenija v Velenju).

Na 25. Lirikonfestu v Velenju bodo festivalno izbrani književni gostje debatirali o aktualni temi POEZIJA idr. besednoumetniška literatura 21. ST. MED STIGMO IN BLAŽENOSTJO (Ecce poeta / Lejga, pesnika!) oz. avtorskoustvarjalni, literarnoprevajalski in literarnovedni pogledi na slovensko poezijo, literarni potopis, kantavtorstvo in satiro v 3. desetletju 21. st.