Johann Wolfgang Lampl – Jimi Lend (1980), avstrijski pesnik in performer, in majevski pesnik Feliciano Sanchez Chan (Yucatan/MX) na XI. Mednarodnem Lirikonfestu Velenje leta 2012 (fotoarhiv UVKF)
Tanja Petrič, dobitnica mednarodnega festivalnega književnega priznanja Lirikonov zlát 2011 za vrhunske revijalne prevode poezije XXI. st. v slovenščino (fotoarhiv UVKF)
Johann Wolfgang Lampl – Jimi Lend
ČRNOMORSKA LIRIKA 2007
(iz nemščine prevedla Tanja Petrič)
Ti morje
Naju ne loči noben odpor
Jaz sem v tvojem elementu
Ti si moj element
Elementarna sestavina mene si
Morje
Brodolomec
Nenaplavljen
Nobenega Lenda na vidiku
Noben Lend na dotiku
Laberdan
just Laberdan
dan za dnem le Laberdan
Smejalni plin
hlepi po
naplavinah ust
lutnjarji
me tiho zalajnajo
na svobodo
na prodaj ponujajo mnenja
Sploh nimam
televizije
& vendarle padajo
ogromni kosi
nehotenih informacij
skozi moje čute
Nimam filtrov
kup posebnih odpadkov
iz občutij narašča
poslednji preživeli velike poplave
odtekli iz morja črncev
zataknjeni za rešetkami odtoka
evropskega kapitalizma
tam kjer si tisti
ki so ostali zunaj
med sabo delijo
gnijoče krpe mesa
Dezinformacija
me znotraj
deformira
medijski pohabljenec
nekoč medij
zdaj pohabljenec
ki divje tolče okrog sebe
Tvoje oko me bode
Tvoje hrepenenje po lepoti
me naredi slepega za
ljubezen do nepopolnega
do propadlega
a)
Drži me za roko, Razigrana
drži jo nežno, preigraj jo lahkotno
tako bo vselej iskala tvojo
o)
Zaupaš v mojo tolažbo
Zaupaš tolažniku
ki Ti je sam zadal te rane
Zrna More
O globoko črno morje
izliv tega
čemur so belci rekli Evropa
Tvoja moč
Skupno težišče
Evrope in Azije
Potujem preko
tvojih hribov in dolin
ne rabim Te
da se potopim skozte
Ti (prideš k meni)
In se potopiš skozme
Stojim
Stojim ob
Stojim ob vznožju
Stojim ob vznožju gore
hrepenenja
Dvigne ga – gora vznožje
& me zdrobi – hrepenečega
Ves dan mi buči
od ostrega zraka
ki je kvečjemu nežno prepreden s
spancem, kravjimi in konjskimi figami
v industrijskem pristanišču
katerega atmosfera bi lahko nahranila
še 1000 motorjev z notranjim izgorevanjem
Ves dan mi buči
Constanţa
kjer kanal povezuje
Črno morje z Donavo
Constanţa industrijska cona
zadnjična odprtina južne Evrope
ritna luknja Zahoda
tukaj se ne živi
tukaj se kupčuje
tukaj se mešetari – baranta – spravlja v promet – dobiva
pretopi – na novo etiketira – tihotapi – tovori
vse pod smogom
pljuča gorijo
kožo prevleče tanka oljnata obloga
tukaj se ne živi
stran od izvirov poganjajo viri
5 vran sedi na moji glavi
S kremplji se zadrejo v lobanjski svod
spominjajo me na obstoj predelov možganske skorje
ki jih tam nisem pričakoval
To so zavetišča telegeneze
Zdaj ne rabim več skypa ali emaila
da bi s tabo lahko bliskovito komuniciral
Imam tvoj srčno-možganski naslov
in že si tu
Ti me lahko na novo ugledaš
Nič ne rabim reči
pa vendar
delaš vesele kvantne poskoke
ko skušam ubesediti najino ljubezen
© UVKF, Rp. Lirikon21 (VIII/2012/37-38), uredil Ivo Stropnik
Pesem izbrala Urška Zupančič
Ostali prispevki Čitalnice Pri pesniški duši
Knjižna prodaja UVKF
Predstavitev Mednarodnega Lirikonfesta Velenje (2002–2017)
Lirikonfestove antologije
Planeti z lastno svetlobo – 13. letnik festivalne antologije Rp. Lirikon21 (2017)