Na desni Tomaž Šalamun (1941–2014) – slovenski književnik, Milan Dekleva (drugi z leve) in Gančo Savov (drugi z desne) na Herbersteinskem srečanju književnikov v Velenju leta 2006 (foto Jurij Vižintin)
Tomaž Šalamun
ŽALOSTNIM POD BRADO
Odstraniti plevel pomeni s pasiranjem
rdečega grozdja dvigniti roke milijonom.
Vsem, ki mislijo, da Bog zapira usta
in gleda skozi cedilce. Zakaj beli zid hiše nad
mano zamenjujem z nebesi? Ker je še malo
tema? Ker se vžigalice ližejo pred vrati ladjedelnice
v Gdansku? Utrujeni hrustajo. Duša je
Galípoli. Smukec pod belo, prozorno rokavico.
Vrabec nosi čmrlja. Dimniki – manjka –
pasto. Je plima odnesla šine belih lokomotiv?
Hiška iz praproti. Noge so povezane. Glavo
Približno in počasi obračam tako, da sem blizu
kamna. Z nohtnimi boki sinicam ponujati
obraz, pomeni štenkariti valovito pižamo? Da.
© UVKF, Rp. Lirikon21 (IV/2008/17–18), uredil Ivo Stropnik
Pesem izbrala Urška Zupančič
Ostali prispevki Čitalnice Pri pesniški duši
Knjižna prodaja UVKF
Predstavitev Mednarodnega Lirikonfesta Velenje (2002–2017)
Lirikonfestove antologije
Planeti z lastno svetlobo – 13. letnik festivalne antologije Rp. Lirikon21 (2017)