Lirikonfestovo spletnodebatno književno omizje 2017 – refleksije o liričnem avanturizmu (3): Agata Tomažič


 LIRIKONFESTOVO SPLETNODEBATNO KNJIŽEVNO OMIZJE 2017
 Refleksije o liričnem avanturizmu (3)
 POEZIJA = POTOVANJE / AVANTURIZEM = POEZIJA
 Nevarna (ne)sorazmerja liričnega v potopisnem?

 AGATA TOMAŽIČ: O POTOPISU, NEVARNOSTI, (NE)SORAZMERJIH, AVANTURIZMU, LIRIČNOSTI … 

Potopis, ki pogojno sodi tudi med novinarske žanre in naj bi se kot tak kitil z objektivnostjo, v resnici na široko odpira vrata subjektivnosti. Kje, če ne na potovanju, onkraj cone udobja, se ne bodo priostrili čuti in razprle oči? In kdo, če ne pisec na poti, ne bo svojih izkušenj ubesedil čisto po svoje, po meri lastnega doživljanja? Kadar se po svetu klati kdo, ki mu v duši tli senzibilnost in se ne zapira pred čutenjem, ga zlahka potegne v liriko. So pogledi in prizori, ki jih je nemogoče preliti na papir zgolj z okornimi, preudarnimi in prizemljenimi stavki. Zelenine dreves se včasih ne da pričarati s standardnim izborom besed, puhasto perje mladega marabuja v še tako zadrtem popotniku prebudi čustva, gube na licu starca, ki si služi kruh kot nočni receptor v zakotnem hotelu, pa spomine na vse babice in dedke, ki so taistega prekaljenega pustolovca v najnežnejši mladosti razvajali z dobro domačo hrano. In na lepem se razpre vzporeden svet, ki s tam in takrat ni več povezan, vendar slej ko prej prodre v vsak boljši potopis. Kajti pot nikdar ni samo pot po zemljevidu in mestih v sedanjosti, temveč vedno tudi vase in – kadar ti le uspe – iz sebe. 

Do tu vse lepo in prav. Težava je samo v tem, da liričnost bistveno zviša število znakov. Tem pa je mesto na časopisnem papirju skopo odmerjeno. In prav ta je bil v času nastajanja glavnine zapisov v knjižici Zakaj potujete v take dežele? primarni nosilec za moje pisanje. Ker je bil naročnik časopis in bralstvo jasno določeno z naročniki, se je bilo torej priporočljivo, če ne kar zaukazano izražati jasno, informativno, jedrnato. Če ne bi bilo Pogledov in velikodušne subvencije Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo, bi na vse službene poti lahko kar lepo pozabila – pod pokroviteljstvom hirajoče časopisne hiše bi lahko nastajali zgolj vtisi s popotovanja po internetu. To je danes novinarstvo, kjer je potopis ne le izumirajoča, temveč že izumrla vrsta. Avanturizem je v takem svetu preživeti, avanturisti pa so vsi, ki v tiskanih medijih še vztrajajo. Nevarnost preži v obliki senzacionalizma in cenenosti, v imenu branosti in klikanja so za vedno nedostopni kraji zemeljske oble, ki menda ne zanimajo nikogar in kamor ne bo več stopila novinarska noga. Takšno razmišljanje je seveda bebavo in do skrajnosti popreproščeno, a žal značilno za vse, ki danes odločajo o tem, kaj bo pripuščeno v časopisje, v tiskani ali digitalni obliki. Liričnost je za te osebke težko doumljiva, bržčas pa tudi le redko slišana beseda. Da o poeziji, tej črni luknji za davkoplačevalski denar, sploh ne govorimo.

Agata Tomažič – Lirikonfestova lavreatka – krilata želva 2017
za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta
(Zakaj potujete v take dežele?, Cankarjeva založba/MK, 2016)

DEBATIRAJ / REPLICIRAJ –  refleksije na debatna izhodišča in replike na spletno objavljene refleksije Lirikonfestovega književnega omizja o »liričnem avanturizmu« pošljite na lirikonfest@gmail.com

Lirikonfestova galerija / Ksenija Mikor / 21 pogledov na lirični avanturizem (3)

Čitalnica Pri pesniški duši / www.lirikonfest-velenje.si